Rossija (šokoladfabrik)

«Rossija» (ven.: Россия «Venäma») om Venäman šokoladfabrik. Aluz om pandud nevondkundaližel aigal, tegeb Samaras vspäi 1970. Mülüb šveicarižhe Nestlé-kompanijha vspäi 1995.

Fabrik om saudud 1960-nziden voziden lopus italižen «Karlo i Montanari»-firman projektan mödhe, sen nimituz oli Kuibiševan «Rossija»-šokoladfabrik. Tegihe ezmäižeks nevondkundaližeks edheotandaks šokoladan pästandan täudenke ciklanke, vajehti tatanmaižid kacegid čajunjondha. Pästtihe erazvuiččid kanfetoid, magedoid apakuzid, figurtegesid. Tehmižen eziauguine vägevuz oli 25 tuhad tonnoid vodes.

Vl 1992 fabrik oli akcioniruidud privatizacijan programan mödhe, se oli avol'jaine akcionerine «Konditerine „Rossija“-ühtelmaz»-sebr. Vl 1995 Nestlé-kompanii osti fabrikan akcijoiden kontrolirujad paketad, i vl 2011 reorganizuihe sebrad, ližatihe sidä Nestlé Rossiya-palakundha tegimištfilialaks. Kompanii tedoti rahapanendoiš fabrikha enamba mi $200 mln summas vspäi 1995.

Radajiden lugu om läz kaht tuhad ristituid. Pästtas enamba mi 170 neniden torguindznamoiden tavarantoižendad: «„Rossija“ — ščedraja duša!» („Rossija“ — avar heng!), «Nestle», «Nesquik», «Nuts» (Pähkmed), «Rodnije prostori» (Kodiavaruded).

Irdkosketused

• Fabrikan sait (ruchoco.ru). (ven.)

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.