Mine sisu juurde

Sekund

Vikipedii-späi
Köläidimčasuiden shem köläidusiden kaks'sekundiženke pordonke

Sekund (latin.: secunda-sanaspäi «kahtenz'» secunda divisio-virkehes «(časun) kahtenz' jagand»[1]) om aigan pordon märičendühtnik. Om rahvahidenkeskeižen SI-sisteman päižes seičemes märičendühtnikaspäi. Rahvahidenkeskeine znamoičend om s, grafine: .

Vahvištadud vl 1967 märhapanendan mödhe, sekund om aigan interval, kudamb om tazostadud cezijan-133 atoman sädegoičendan 9 192 631 770 pordha sen atoman päolendan päličmanendas energijan kahten ülähenon tazopindan keskes, ku atom om tünäs 0 K lämudel. Se om koumanz' sekundan märhapanend, om kirjutadud tarkoiktemb vl 1997, ližatihe cezijan atoman arvoimižid.

Vastmäričendühtnik sekundale (s−1) om paksuden herc (Hz).

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Amuižes mirus eliba sekundoita, aigan kaikiš lühüdamb märičendühtnik oli aig-gradus (nell' minutad). Keskaigan kävutaškanzihe sekundad astronomijas Kudmaižen likundan tarkoiktemban lugendan täht. Vl 1000 persine Al' Biruni-tedomez' märiči täuz'kudamiden aigoid konkretižiden nedaliden täht i kävuti päivid, časuid, minutoid, sekundid, koumandesid i nelländesid pühäpäivän keskpäiväspäi lugeten. Latinankel'žed tedomehed ottihe sekund-terminad kävutamižhe 13. voz'sadaspäi. Datiruidud 1560..1570 vozil časud Fremersdorfan keradusespäi kändihe ezmäižikš punotižčasuikš sekundtomaraiženke. 1670-80-nzil vozil tegihe meles mehanižid časuid köläidimenke, i voimuz tegihe märita sekundid tarkoiktusen täizöiženke märanke. Sekund-sana kut märičendühtnik tuli anglijan kel'he 17. voz'sadan lopus.

Ende märhapanihe sekundad päivesen dolän kal't (1 / 86 400 MKS-sistemas, 1940-nded voded), tropižen voden doläl (1 / 31 556 925,9747, vspäi 1960).

Ühtnikad sekundan alusel[vajehta | vajehtada tekst]

Sätas ližaühtnikoid sekundan alusel SI-sisteman standartižiden prefiksoiden abul. Enamba kaiked kävutadas toižid märičendühtnikoid: minut (60 sekundad), čas (3 600), päivez (86 400), voz' (31 557 600).

Äikerdoittud sekundan i sen doliden kävutandan ozutesed
Suruz Märičendühtnik Znam Ozutez Suruz Märičendühtnik Znam Ozutez
101 dekasekund das ei ole rekomendacijad kävutandale 10−1 decisekund ds ei ole rekomendacijad kävutandale
102 gektosekund gs / hs 1 min 40 s, ei ole rekomendacijad kavutandale 10−2 santisekund ss / cs ei ole rekomendacijad kävutandale
103 kilosekund ks 16 min 40 s 10−3 millisekund ms
106 megasekund Ms 11 päiväd 13 časud 46 min 40 s 10−6 mikrosekund µs
109 gigasekund Gs 31,7 vot 10−9 nanosekund ns
1012 terasekund Ts 31 700 vot 10−12 pikosekund ps
1015 petasekund Ps 31,7 mln vozid 10−15 femtosekund fs
1018 eksasekund Es 31,7 mlrd vozid 10−18 attosekund as
1021 zettasekund Zs 31,7 trln vozid 10−21 zeptosekund zs
1024 iottasekund Is / Ys 31,7 kvadrillionad vozid 10−24 joktosekund js / ys
1027 ronnasekund Rs 31,7 kvintillionad vozid 10−27 rontosekund rs
1030 kvettasekund Kvs / Qs 31,7 sekstillionad vozid 10−30 kvektosekund kvs / qs

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Секунда (Sekund) // Физическая энциклопедия (Fizine enciklopedii) / Päredaktor A. M. Prohorov. — M.: Bol'šaja Rossiiskaja enciklopedija, 1994. — T. 4, 704 lp. — Lp. 484. — 40 000 egz. ISBN 5-85270-087-8. (ven.)