Umeo

Umeo
Umeå
	Lidnanznam;
Valdkund	Ročinma
Eläjiden lugu (2020)	90,412 ristitud
Pind	31,8 km²
Telefonkod	+46−90
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Umeo (roč.: Umeå [ˈʉ̌ːmɛɔ], sijaline [ˈʉ̌ːmɛ] i [ʉ̂ːm], suom.: Uumaja, suvisaam.: Upmeje, pohjoižsaam.: Ubmi) om lidn Ročinman pohjoižpäivnouzmas. Se om ühtennimižen kundan i Vesterbotten-agjan administrativižeks keskuseks da palaks.

Istorii

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vodel 1314. Kadoi 1590-nzil vozil, no sen aluz om pandud tošti vl 1622 lidnan statusanke.

Umeo šingotase universitetal^[1] vspäi 1965 (31 tuhad üläopenikoid vl 2015, järed kirjišt). Universitet tegeb tedoidusid biologijan, medicinan i ekologijan sferiš. «Volvo Trucks»-kompanijan tegim pästab kabinoid jüguavtoiden täht. Japonižen «Komatsu Forest AB»-edheotandan päfater radab Umeos vspäi 2004 (mecmašiništon pästand).

Geografijan andmused

Lidn sijadase agjan suvipäivnouzmas, Umeel'ven-jogen randal (roč.: Ume älv) läz sen lanktendad Botnižhe lahthe, 12 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Meriport radab ezilidnas. EÜ:n üks' lidnoišpäi kaikiš puhthambanke il'manke.

Klimat om ven subarktižen röunal. Voden keskmäine lämuz om +3,8 C°, heinkun-elokun +14,8..+16,2 C°, tal'vkun-uhokun −4,4..−7,2 C°. Ekstremumad oma −38,2 C° (viluku, uhoku) i +33,5 C° (kezaku). Paneb sadegid 567 mm vodes, kuidme läz tazomäras, enamba kezakus-elokus (64..76 mm vodes).

Eläjad

Vl 2010 lidnan eläjiden lugu oli 79 594 ristitud. Kaikiš suremb lidnan i kundan ristitišt om nügüd'. Kaik 131 322 ristitud elädas kundas 5 277,25 km² pindal (2022).

Transport

Lidn ühtenzoitase ehtatimel Vas-lidnanke (Suomenma) Botnižen lahten vastrandal.

Umeon rahvahidenkeskeine civiline lendimport (roč.: Umeå Airport, UME / ESNU, läz 1 mln passažiroid vodes vll 2012−2019) sijadase nelläs..vides kilometras suvhe lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid Ročinmadme päpaloin (Štokhol'm, Göteborg, Estersund, jügureisid Luleoho) i Hel'sinkihe, om čarterreisid Antaljha, Rodos-sarehe (Keskmeren region) i Kanarižihe sarihe.