Šotlandii

Šotlandijan sijaduz Sures Britanijas

Šotlandii (angl. i šotl.-saks.: Scotland, šotl.-kel't.: Alba) om üks' Suren Britanijan administrativiž-territorialižiš paloišpäi, sen pohjoine. Röunatab Anglijanke suves kuivmadme. Pohjoine Irlandii levitase suvipäivlaskmha meren taga.

Istorii

Tedomehed lugetas, miše ezmäižed ristitud tuliba Šotlandijan territorijha 13 tuhad vozid tagaz jäl'gmäižen jäpordon lopindan jäl'ghe. Ezmäižed sauvused oliba ühesa polenke tuhad vozid tagaz, eländpunktad — kuz' tuhad vozid (oz., neolitine Skara-Brei Orknein saril). Kirjutadud istorii zavodiše Šotlandijan suven anastandaspäi Rimalaižel imperijal. Vll 122−128 rimalaižed sauvoiba Adrianan seinäd kaičemhas pohjoižiden heimoiden londoišpäi, vll 142−154 Antoninan sein oli saudud pohjoižembas Keskšotlandijan alangištos. Rimalaižed jätiba sidä muite 3. voz'sadal. Edesižes ripmatomad kunigahused oliba Šotlandijas.

Vozil 854−1707 ripmatoi Šotlandijan kunigahuz oli olmas. Se vedi sodoid lähižidenke valdkundoidenke periodižikš (Anglii, Norvegii). Vspäi 1999 ičeze parlament om olmas, udessündutihe sidä ripmatomuden pordon jäl'ghe. Ičeze oiktuzsistem i administrativine jagand oma kaičenus avtonomijan territorijal.

Geografijan andmused

Šotlandijan administrativine keskuz om Edinburg. Kaikiš suremb lidn om Glazgo. Atlantižen valdmeren Pohjoine meri lainištab avtonomijan päivnouzmaižid randoid, Irlandijan meri — päivlaskmaižid. Kaikiš suremb meriport i kivivoin samižen keskuz om koumanz' surtte Aberdin-lidn. Kaledonijan kanal ühtenzoitab Šotlandijan mererandoid kaidos sijas, Loh Ness-järv om sen palaks.

Pind — 78 722 km². Klimat om ven valdmeren, suvipäivlaskmaižed tulleid puhudas päpaloin. Šotlandijan mered oma elokahad biologižikš, enamba mi 40 tuhad erikoid elädas niiš. Om äi rahvahatomid tahondoid korktoiden mägiden pautkil.

Eläjad

Vn 2011 Suren Britanijan rahvahanlugemižen mödhe Šotlandijan ristitišt oli 5 295 400 eläjad. Vl 2021 avtonomijan ristitišt oli 5 479 900 eläjad. Kaikiš suremb Šotlandijan ristitišt om nügüd'. Vl 1707 sen territorijan eläjiden lugu oli üks' million ristitud.

Rahvahad (ičeze identifikacijan mödhe vl 2011): šotlandijalaižed vaiše — 62 %, šotlandijalaižed i britanijalaižed — 18 %, britanijalaižed vaiše — 8 %, šotlandijalaižed toiženke (britanijatomanke) identižusenke — 2 %, toižed rahvahad (ei sidodud britanijalaižihe vai šotlandijalaižihe) — 10 %.

Irdkosketused

• Šotlandijan ohjastusen sait (gov.scot). (angl.)
• Šotlandijan turizman sait (visitscotland.com). (angl.) (isp.) (ital.) (saks.) (alam.) (fr.)