Šopen Friderik
Šopen Friderik | |
pol'š.: Fryderyk Franciszek Szopen[1] | |
nimi sündundan jäl'ghe: | |
---|---|
radmižen toižend: |
muzikankirjutai, pianist, muusikapedagoog, Virtuoos, muzikant, pedagoog |
sündundan dat: | |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: |
Francii[6][7] |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
kolendan sijaduz: | |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
Šopen Friderik VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Friderik Šopen, täuz' nimi — Friderik Francišek Šopen (pol'š.: Fryderyk Franciszek Chopin / Szopen [ˈʂɔpɛn], franc.: Frédéric François Chopin [ʃɔpɛ̃]; sünd. 1. keväz'ku 1810, Želäzova-Volä-külä läz Varšavad, Varšavan gercogkund — kol. 17. reduku 1849, Pariž, Francii) oli pol'šanmalaine muzikankirjutai da pianist, Pol'šanman muzikankirjutandan školan alusenpanii. Vspäi 1831 eli da radoi Francijas. Klassižen muzikan kirjutai i Päivlaskmaižen Evropan muzikaližen romantizman znamasine ezitai.
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Muzikankirjutai oli sündnu külän lapsiden Nikolä Šopen-kazvatajan i hänen Tekla Justina Kšišanovskaja-akan pereheze. Tat oli järgeližes kanzaspäi, tuli elämhä Pol'šanmaha Francijaspäi norudes. Mam tezi francijan kel't, mahtoi väta fortepjanol da pajatada hüvin. Friderikan sündundan jäl'ghe sil-žo vodel Nikolä Šopen sai radsijad Varšavas. Prihaine kirjuti ezmäižen muzikaližen pjesan («Polonez») kahesavoččes igäs. Voiceh Živnii-pianist (1756−1842) openzi händast 7 vodespäi, i 12-vozne nor' Friderik mahtoi väta fortepjanol hüvin ičeze opendajan kartte. Vll 1826−1829 nor' priha openui Varšavan konservatorijas (nüg. Muzikan universitet hänen nimed) silezijalaižen Juzef El'sner-muzikankirjutajan ohjandusen al.
Vspäi 1829 Friderik Šopen ezini ičeze sädusidenke. Aigan mändes andaškanzi opendust. Tegi tundmust ičeze aigan Evropan znamasižidenke muzikankirjutajidenke: Mendel'son, Bellini, List, Berlioz, Šuman.
Sädused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Ičeze elos Šopen kirjuti vändon fortepjanol täht. Hänen sädused: 2 koncertad (1829, 1830), 3 sonatad (1828−1844), fantazii (1842), 4 balladad (1835−1842), 4 skerco (1832−1842), ekspromtad, noktürnad, etüdad, kargud (val'sad, mazurkad, polonezad), prelüdijad (ezivändod) i erazvuiččed pajod.
Kanz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Koume sizart oli Friderikal: Lüdvika-čikoi, norembad Izabella i Emilija. Vl 1836 augotai muzikankirjutai i Marija Vodzinska tegiba käziiškendad, no neičeižen mam tühjiti sajad, i edemha hö oliba tundmusiš läheli muite. Vll 1838−1847 Friderik eli ühtes Žorž Sand-kirjutainaiženke (Avrora Düpen), sil-žo aigal pianistal tävun läžund oli. Koli läžundaspäi lapsetoman, ezimeletaden se oli tuberkulöz.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Chopin Fryderyk (Franciszek)
- ↑ 2,0 2,1 2,2 https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Chopin-Fryderyk-Franciszek;3885797.html
- ↑ Zamoyski A. Chopin — 1979.
- ↑ https://www.chopin-society.org.uk/articles/chopin-birthday.htm
- ↑ 5,0 5,1 Archivio Storico Ricordi — 1808.
- ↑ LIBRIS — 2012.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 Catalog of the German National Library
- ↑ 8,0 8,1 Deutsche Nationalbibliothek Record #118520539 // Integrated Authority File — 2012—2016.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Internet Broadway Database — 2000.
- ↑ Itaú Cultural Enciclopédia Itaú Cultural — São Paulo: Itaú Cultural, 2001. — ISBN 978-85-7979-060-7
- ↑ https://blog.britishnewspaperarchive.co.uk/2013/10/16/the-death-of-chopin-17-october-1849/
- ↑ Find a Grave — 1996.
- ↑ Discogs — 2000.
- ↑ filmportal.de — 2005.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ GeneaStar
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Friderik Šopenan Institutan oficialine sait (chopin.nifc.pl). (angl.) (pol'š.)