Mine sisu juurde

San Paulu

Vikipedii-späi
San Paulu
São Paulo
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Brazilii
Eläjiden lugu (2020) 12,400,232 ristitud
Pind 1,521,11 km²
San Paulu São Paulo
Pämez' Rikardu Nuneš
(Ricardo Nunes,
semendku 2021—)
Telefonkod +55−11
Aigvö UTC−3


Lidnan transportine kart (2011)

San Paulu (port.: São Paulo [sɐ̃w ˈpawlu]) om Brazilijan, Suviamerikan da Suvižen šurupoliškon kaikiš suremb lidn eläjiden lugun mödhe. Om ühtennimižen štatan pälidnaks.

Eländpunktan aluz om pandud katoližel missijal vl 1554 sijha, kuspäi Santus-port nägui. San Paulu sai lidnan statusad vl 1711. Šingotaškanzi kofen eksportal.

San Paulu om Latinižen Amerikan kaikiš znamasižemb azjaline keskuz. Lidnan i Rion biržsistemad oma ühtmudeks.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Brazilijan suvipäivnouzmas, Brazilijan mägištol, 800 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Atlantižen valdmeren randišthosai om 70 km vaiše (Santus-avanport). Matkad Rio-de-Žaneirohosai om 300 km päivnouzmha.

Klimat om subtropine pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +20,4 C°, kuidme +17,2 (heinku)..+23,1 (viluku) C°. Ekstremumad oma +0,8 C° (kezaku, heinku) i +37,8 C° (viluku, reduku, kül'mku). Paneb sadegid 1658 mm vodes. Kuiv sezon om tal'vel (kezaku-eloku, 32..60 mm kus), vihmoiden sezon om tal'vkus-keväz'kus (229..292 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 68..77 % röunoiš voden aigan.

Lidnan municipijan jagand (2006)

San Paulu jagase ühesaks zonaks vspäi 1986, ned alajagasoiš 32 lidnrajonaks (port.: subprefeitura).

Edeline lidnan pämez' (port.: prefeito de São Paulo) om Bruno Kovas (Bruno Covas, sulaku 2018 — sulaku 2021).

Lidnan ristitišt ületi millionad läz 1930. vot i oli 1 326 261 eläjad vl 1940. Vn 2011 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 11 316 149 ristitud. Kaik 12 106 920 eläjad oli lidnas vl 2017. Läz 22 mln ristituid elihe lidnaglomeracijas 7 947 nellikkilometrad pindal (port.: Grande São Paulo, kaikiš suremb valdkundas) vl 2020.

Religijan mödhe (enamba 0,4 % vl 2010): riman katolikad — 58,2 % (vai 6,5 mln eläjid), protestantad — 22,1 %, spiritistad — 4,7 %, toižed hristanuskojad — 1,4 %, Jehovan tundištajad — 0,9 %, buddistad — 0,7 %, umbandizman polenpidajad — 0,5 %, judaistad — 0,4 %, toižed uskojad — 1,3 % (heiden kesken Brazilijan katoližen apostoližen jumalankodikundan uskojad, Päivnouzmman religijoiden polenpidajad, mormonad, islamanuskojad, induistad i ezoterikad), severziden-se religijoiden polenpidajad vai ei voi märhapanda religijad — 0,5 %, religijatomad — 9,4 % (vai 1 mln eläjid).

Avtobusad, trolleibusad, metro i lidnelektrojonused (ühthižen sisteman raudteiden piduz om 380 km), punolendimed i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 1974 (vl 2023 siš om kuz' jonod, 89 stancijad, 104,4 km raudted).

Kaik kaks' rahvahidenkeskešt lendimportad holitadas lidnad, ned oma soda- da civiline San Paulu − Guarul'jus-lendimport[1] (GRU / SBGR, 41,3 mln passažiroid vl 2023 i läz pol'millionad tonnoid jüguid joga vodel) i civiline Kogonjas − San Paulu-lendimport (CGH / SBSP, 22 mln passažiroid vl 2023).

  1. Rahvahidenkeskeižen San Paulu − Guarul'jus-lendimportan oficialižetoi sait (saopaulointernationalairport.com). (angl.)