Mine sisu juurde

Algebr

Vikipedii-späi
Notacii algebraližes kuvandas:
1 – märpordhan ozutai
2 – koefficient
3 – palač
4 – operator
5 – kaikenaigaine
x y c – vajehtujad/kaikenaigaižed

Algebr (libui arab.: اَلْجَبْرُ‎ al'-džabr-sanaspäi «toštmižühtištuz» vai «toštmižtäutmine»[1], tariči al'-Horezmi tedotön pälkirjuteses) om matematikan jaguz. Voib harakterizuida sidä kut arifmetikan ühthine el'genduz i leviganduz. Neciš jaguses znamoitas luguid i toižid matematižid objektoid kirjamil da toižil znamoil, se laskeb kirjutada da tedoitada niiden ičendoid ühthižes nägus. Avaros el'genduses algebr om tedo operacijoiden tedoiduses miččen taht augotižlibundan äjüziden elementoiden päl, ühtheveb luguiden ližadamižen i äikerdoičendan järgeližid operacijoid.

Tedon augud kadodas amuižen mirun aigoiš. Vl 1650 EME egiptan kirjutelijad mahtoiba pätta ezmäižen märpordhan tazostusid ühthižes nägus i koveritomid kahtenden märpordhan tazostusid. Vavilonan matematikantedomehed mahtoiba pätta nelliktazostusid pozitivižiš luguiš[2].

Klassifikacii[vajehta | vajehtada tekst]

Algebr kut matematikan jaguz mülütab nenid kategorijoid:

  • elementarine algebr. Se tedoidab operacijoiden todesižidenke luguidenke ičendoid. Znamoitas kaikenaigaižid i vajehtujid kirjamil siš. Elementarine algebr mülütab algebraližiden kuvandoiden i tazostusiden toižetusiden ohjandimid niiden znamoiden kävutandanke. Opendase järgeližes školas algebr-nimitusenke;
  • ühthine algebr, erasti nimi om nügüd'aigaine algebr vai abstraktine algebr. Siš aksiomatiziruidas da tedoitadas kaikiš ühthižembid algebraližid strukturoid, mugomid kut gruppad, renghad i kendad;
  • universaline algebr. Siš tedoitadas ühthižid kaikiden algebraližiden stukturoiden täht ičendoid. Lugetas ühthižen algebran alajaguseks;
  • linearine algebr. Siš tedoitadas vektoravaruziden ičendoid (sen paloin matricoid);
  • kompjuterine algebr. Siš sättutoitas algebraližid metodoid mugomiš näguiš kut algoritmad, kompjuterprogramad;
  • Bulän algebr. Kävutab abstraktižid lugendoid todusen tozi- i kelastuz-znamoičendoidenke;
  • algebraline kombinatorik. Siš kävutadas abstraktižen algebran metodoid tedoidamha kombinatorikan küzundoiden täht;
  • algebraline geometrii. Kävutab koverid da pindoid pätmaha polinomižid tazostusid.

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Aleksandrova N. V. Математические термины. Справочник (Matematižed terminad. Tedonandmižkirj). — M.: Visšaja škola, 1978. — Lp. 6. (ven.)
  2. История математики (Matematikan istorii): koumes tomas /A. P. Juškevičun redakcijan al. — M.: Nauka, 1970. — T. I: С древнейших времён до начала Нового времени (Amussai Uden aigan zavodindhasai). (ven.)
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.