Mine sisu juurde

Arifmetik

Vikipedii-späi
Äikerdoičendan sirdmižen käskuz

Arifmetik (amuižgrek.: ἀριθμητική arithmētikḗ, libui amuižgrek.: ἀριθμός arithmós-sanaspäi «lugu») om matematikan jaguz, tedoidab luguid, niiden kosketusid da ičendoid.

Tedon predmet om lugu-tärtuz (naturaližed, kogonaižed, racionaližed, todesižed, kompleksižed lugud) i lugun ičendad. Kaceltas arifmetikas tarkas märičendoid, lugendoperacijoid (ližadamine, vähendamine, äikerdoičend, jagamine) i lugendoiden mahtusid. Ülembaine arifmetik, vai luguiden teorii, om ottud kogonaižiden luguiden ičendoiden tedoidushe.

Teoretine arifmetik lahjoičeb tarkust lugu-tärtusen märhapanendale da analizale. Sil-žo aigal formaline arifmetik operiruib predikatoiden da aksiomoiden logižil konstrukcijoil. Arifmetik om kaikiš amuižembiš i matematikan päižiš tedoišpäi, se om sidodud ahthas algebrha, geometrijha i luguiden teorijha[1].

Arifmetikan päižed käskused: kommutativižuz, associativižuz, distributivižuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Amuižes mirus maižandusen keskustoitand tarbhaiči lugemišt, ka arifmetikan sündundan sü oli lugutegoihe sidodud lugendan praktine tarbhaižuz. Tedo šingotihe küzujid pätandad lugutegoiden jügendusenke. Amuižen Grekanman matematikantedomehed tegiba znamasižen tondan arifmetikan šingoteshe, sen paloin Pifagoran školan filosofad napriba el'geta da ümbrikirjutada mail'man kaikid käskusenmärižusid luguiden abul.

Keskaigan arifmetikan kävutand oli torguindas, navigacijas i sauvondas. Irracionaližiden luguiden ümbrimäraižed lugendad oliba tarbhaižed geometrižiden konstrukcijoiden täht. Arifmetik šingotihe teravas Indijas i islaman maiš.

Udel aigal merilaivoiden astronomii, mehanik i koverikahad kommertižed lugendad küzuiba lugendan uzid mahtusid. Džon Neper melestegi logarifmoid 17. voz'sadan augotišes, sil-žo voz'sadal Pjer de Ferma sädi luguiden teorijad arifmetikan erigoittud jaguseks. Voz'sadan lopule formiruihe irracionaližen lugun el'gendust kut racionaližiden lähenemižiden järgenduz. 18. voz'sadal arifmetik mülüti operacijoid kompleksluguidenke Lambertan, Eileran i Gaussan tedotöiden kal't.

Kacu mugažo[vajehta | vajehtada tekst]

Homaičendad[vajehta | vajehtada tekst]

  1. Vinogradov I. M. Арифметика (Arifmetik) // Математическая энциклопедия (Matematine enciklopedii). — М.: Sovetskaja enciklopedija, 1977. T. 1.


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.