Amuine Egipt

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Hefrenan piramid da Sur' Sfinks Inbu-Hedž-nekropoliš (amuižgrek. Memfis, nüg. Giz).

Amuine Egipt (amuižgrek. Αἴγυπτος da latin. Aegyptus-sanoišpäi; ičeze nimitused: Ta-kemet «Mustma», Ta-meri «Kokteižen ma», Ta-uji «Kaks' mad», Ide-buji «Kaks' randad») om istorižen regionan da kul'turan nimituz, sijazihe Afrikan pohjoižpäivnouzmas. 4. voz'tuhan keskespäi edel m.e. 4. voz'sadahasai m.e. se oli znamasižeks palaks Amuižen mail'man civilizacijas. Oli olmas Nil-jogen alajoksmuses.

Amuižen Egiptan istorii om 40 voz'sadad hätkte i jagase nell'hä pordho:

  • pord edel dinastijoid (istorijanedeline Egipt);
  • dinastijoiden pord (ripmatoman egiptižen civilizacijan šingotez, 27 voz'sadad);
  • ellinistine pord (Ptolemejiden dinastijan ohjandusen al, sintez tegihe grekiž-makedoniženke kul'turanke);
  • Riman pord (olend Amuižen Riman valdkundan znamasižeks provincijaks).

Väghine ma Nilan alangištos andoi hüvid villän satusid, sikš voimuz oli pidada regulärišt armijad kontroliruimha ristituid. Valdkundapparat oli šingotadud, faraon oli valdkundan pämehen. Ičeze kel', ijeroglifine kirjkel', politeistine religii oliba valdkundas. Se andab nügüd'-ki modan tendencijoid, suren i penen arhitekturan stilid (piramidad, pert'kulud, muštpachad). Egiptologii tedoidab Amuižen Egiptan aspektoid.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.