Eizenštein Sergei
Eizenštein Sergei | |
Sergei Eizenštein fotokuval Piteriš, 1910-nded voded | |
nimi sündundan jäl'ghe: |
ven.: Сергей Михайлович Эйзенштейн |
---|---|
radmižen toižend: |
fil'moiden režissör, leiutaja, filmimonteerija, scentarist, opendai, filmioperaator, joonistaja, fotograf, režissöör |
sündundan dat: | |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: |
Venemaa keisririik[d] |
kolendan dat: | |
kolendan sijaduz: |
Moskv, Vene NFSV[d], Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz[2] |
tat: | |
avtograf: | |
Eizenštein Sergei VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Sergei Eizenštein (ven.: Сергей Михайлович Эйзенштейн, latv.: Sergejs Eizenšteins; sünd. 10. (22.) viluku 1898, Rig, Lifländijan gubernii, Venäman imperii — kol. 11. uhoku 1948, Moskv, Venäman NFST, NSTÜ) oli nevondkundaline fil'miden režissör, scenarist, kinon teoretik, pedagog.
Tegi kar'jerad socialistižen realizman žanras vll 1924−1945. Venäman NFST:n čomamahtoiden arvostadud šingotai (1935). Kahten ezmäižen märan Stalinan nimed premijan laureat (1941, 1946). VGIK:an professor. Sai čomamahtontedon doktoran arvod vl 1939.
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Tuleban aigan mail'man tetab režissör oli sündnu Mihail Eizenštein-arhitektoran elokahaze pereheze. Kanz oli elokaz Julija-maman suren päluižen tagut. Vll 1907−1915 Sergei openui Rigan realižes školas. Kazvatajad eliba eriži vspäi 1908. Vll 1915−1917 Eizenštein oli Piterin Civiližiden inženeriden institutan openikaks. Vn 1918 keväz'kul Sergei ühtni Rusttaha Armijha i kaks' vot ajeli agitacižel jonusel Venäman lodehedme. Radoi Proletkul'tas, sid' Leningradan «Sevzapkino»-edheotandas. Režissöran aigaline «Potömkin-somuzlaiv»-fil'm (1925) oli satusekaz NSTÜ:s i verhiš maiš.
Vl 1934 Sergei nai, oti Pera Ataševa-režissörad i scenaristad akaks (todesine nimi oli Perl Moisejevna Fogel'man, 1900−1965). Ak vaumiči režissöran sädusiden kuz'tomašt kogodust i kaiči hänen arhivad.
Fil'mografii režissöraks i scenaristaks
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- «Radonheitand» (1924, ven.: Стачка vai Чертово гнездо, История стачки — Mecamehen peza, Radonheitandan istorii)
- «Reduku» (1927, Октябрь vai Десять дней, которые потрясли мир — Kümne rehkitajad mail'man päiväd)
- «Edhevanh i uz'» (1929, Старое и новое vai Генеральная линия — Päjono)
- «Bežin nit» (1935−1937, Бежин луг)
- «Aleksandr Nevalaine» (1938, Александр Невский)
- «Ivan Grazii» (1944−1946, Иван Грозный), 1. i 2. serijad, 3. serii jäi kesken
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ Эзенштейн Сергей Михайлович — М.: Большая российская энциклопедия, 2004.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Эйзенштейн Сергей Михайлович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Mitry J. Encyclopædia Britannica
- ↑ filmportal.de — 2005.
- ↑ Discogs — 2000.
- ↑ Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ The Fine Art Archive
- ↑ Munzinger Personen
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |