Freid Anna

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Freid Anna
saks.: Anna Freud
Anna Freid tatanke vl 1913
Anna Freid tatanke vl 1913
radmižen toižend:

psychoanalyst, нехудожественная писательница

sündundan dat:

3. tal'vku 1895(1895-12-03)[1][2][3]

sündundan sijaduz:

Ven, Austria-Ungari[d][4]

valdkund:

Flag of the United Kingdom.svg Sur' Britanii
Flag of Austria.svg Avstrii

kolendan dat:

9. reduku 1982(1982-10-09)[2][3] (86 vot)

kolendan sijaduz:

London, Suur-London[d], London[d], Sur' Britanii[4]

tat:

Freid Zigmund

mam:

Martha Bernays[d]

Commons-logo.svg Freid Anna VikiAitas

Anna Freid (saks.: Anna Freud; sünd. 3. tal'vku 1885, Ven, Avstrii da Mad'jaranma — kol. 9. reduku 1982, London, Sur' Britanii) — Avstrijan augotižlibundan britanijalaine psiholog i psihoanalitik, Zigmund Freidan noremb tütär.[5][6] Ühtmudel Melani Kläinanke lugedas lapsiden psihoanalizan alusenpanijan.[7]

Biografii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Anna oli noremban i kudenden lapsen Zigmund Freidan i hänen Marta-akan kanzas. Hän valiči augotižškolan opendajan professijan ičeze päazjaks. Jäl'ges Ezmäišt mail'man voinad Anna jäti openduzradon i pühäti ičtaze tatale, rates hänen sekratarin da holitajan, i psihoanalizale. Pigai hän tuli Venan psihoanalitikoiden sebraha i ezini sigä ezmäizidenke edespaginoidenke. Vodel 1938, Avstrijan anšlüsan jäl'ghe, Freidoiden kanz oli pandud arestal alle, i Anna tatanke pigai taci Venan kerdhaks i tuli elämaha Londonha. Sures Britanijas hän jatkui tedoita psihoanalizad i šingotada ičeze tatan idejad, eriližešti laps'aigan psihologijan sferas. Vl 1947 Anna Freid pani Hemstedan klinikan alusen Londonha, kudamb oli kaikiš suremban lapsiden psijoanalitižen tervehtand- i openduzkeskusen sen aigan. Vl 1952 hän avaiži Londonas lapsiden terapevtkursad i klinikan, kudambad oliba ezmäižen aluzkundan lapsiden tervehtandan psihoanalizan metodal täht. Elon jäl'gmäižil vozil tedomez' radoi Jelin universitetas i jatkui šingotada ičeze idejad lapsiden psihologijan sferas. Anna koli Londonas voden 1982 redukun 9. päiväl. Hän iče nikonz ei olend mehel i hänel ei olend ičeze lapsid.

Tedonägendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lindes ičeze tatan tedonägendoiden jäl'gnikan, Anna Freid šingoti ezikät psihoanaližid el'gendusid Minä:n polhe, i faktižešti pani uden neofreidistižen čuradusen psihologijas — ego-psihilogijan — alusen.[8] Hänen tedoližeks päedessatuseks tobjimalaz lugedas ristitun kaičijoiden mehanizmoiden teorijan tedoidust — mehanizmoiden[9], kudambiden abul Minä laptastab Se:n valatoitust. Mugažo Anna lujas edeni agressijan openduses, no üks'-se kaikiš suremban tondan psihologijaha oli lapsiden psihologijan (nece hänen edessatuz om ühthine Melani Kläinanke) i lapsiden psihoanalizan sädand. Hän tedoiži metodad, kut rata lapsidenke, sidä kesken Anna tedoiži udes psihoanalitižen teorijan vändsijadusid kazvatajile i lapsile heiden ičekeskentehmižes abun täht. Lapsed oliba Anna Freidan tedon da elon pämel'hetärtusen, erašti hän eskai sanui: «En meleta, miše olen hüvän objektan biografijan täht. Nacein, kaiked minun elod voib ümbrikirjutada ühtel sanundal — minä radoin lapsidenke!». Elon lopus tedomez', kudamb jo oli olnu Arvostuzprofessoran mail'man äjiden kaikiš surembiš universitetoišpäi, tartui melel toižhe agjaha, ühtenzoittud lapsidenke, — kanzoiktuz, hän radoi siš Jelin universitetas i pästi kaks' töd ühtmudel kollegidenke (kacu "Valitud tedotöd").[10]

Valitud tedotöd[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Ezisanad psihoanalizale opendajiden täht (Einführung in die Psychoanalyse für Pädagogen, 1926)
  2. Ego i kaičendan mehanizmad (Das Ich und die Abwehrmechanismen, 1936)
  3. Lapsiden psihoanalitine tervehtamine (The Psychoanalytic Treatment of Children, 1946)
  4. Normaline i patologine laps'aigas: šingotesen arvoind (Normality and Pathology in Childhood: Assessment of Development, 1965)
  5. Lapsen pämel'hetartusiden toižen polen taga (1973), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke.
  6. Lapsen pämel'hetartusiden edes (1979), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. data.bnf.fr: اوپن ڈیٹا پلیٹ فارم, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj, open data platform, плятформа адкрытых зьвестак, Усьтэм даннойёслэн платформазы — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 (unspecified title)
  4. 4,0 4,1 Немецкая национальная библиотека, Берлинская государственная библиотека, Баварская государственная библиотека и др. Record #118535307 // Общий нормативный контроль (GND) — 2012—2016.
  5. Anna Freidan polhe / Krugosvet.ru. (ven.)
  6. Anna Freidan polhe / Psy-files.ru. (ven.)
  7. Peter Gay, Freud: A Life for Our Times. London, 1988. Lp. 469. (angl.)
  8. O. L. Zangwill, 'Freud, Anna' in Gregory ed.. Lp. 268. (angl.)
  9. Freud, A. (1937). The Ego and the Mechanisms of Defense. London: Hogarth Press and Institute of Psycho-Analysis. (Revised edition: 1966 (US), 1968 (UK)) (angl.)
  10. Yupbooks / Yalepress.yale.edu. (angl.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nece kirjutuz Vepsän Vikijas: Фрэйд Анна.