Freid Anna

Freid Anna
	Freid Anna
	saks.: Anna Freud
	; Anna Freid tatanke vl 1913
radmižen toižend:	psühhoanalüütik, писательница-документалист, писательница
sündundan dat:	3. tal’vku 1895
sündundan sijaduz:	Ven, Austria-Ungari[d]
valdkund:	Sur' Britanii; Avstrii
kolendan dat:	Lua tõrge kohal Moodul:Sources 146. real: attempt to concatenate local 'prefix' (a nil value).
kolendan sijaduz:	London, Suur-London[d], London[d], Sur' Britanii
tat:	Freid Zigmund
mam:	Martha Bernays[d]
sait:	annafreud.org
	Freid Anna VikiAitas

Anna Freid (saks.: Anna Freud [ˈana ˈfrɔʏd]; sünd. 3. tal'vku 1895, Ven, Avstrii da Mad'jaranma — kol. 9. reduku 1982, London, Sur' Britanii) — Avstrijan augotižlibundan britanine psiholog i psihoanalitik, Zigmund Freidan noremb tütär^[6]^[7]. Ühtmudel Melani Kläinanke lugedas lapsiden psihoanalizan alusenpanijan^[8].

Biografii

Anna oli noremban i kudenden lapsen Zigmund Freidan i hänen Marta-akan kanzas. Hän valiči augotižškolan opendajan professijan ičeze päazjaks. Jäl'ges Ezmäšt mail'man sodad Anna jäti openduzradon i pühäti ičtaze tatale, rates hänen sekratarin da holitajan, i psihoanalizale. Pigai hän tuli Venan psihoanalitikoiden sebraha i ezini sigä ezmäizidenke edespaginoidenke. Vodel 1938, Avstrijan anšlüsan jäl'ghe, Freidoiden kanz oli pandud arestal alle, i Anna tatanke pigai taci Venan kerdhaks i tuli elämaha Londonha. Sures Britanijas hän jatkui tedoita psihoanalizad i šingotada ičeze tatan idejad, eriližešti laps'aigan psihologijan sferas. Vl 1947 Anna Freid pani Hemstedan klinikan alusen Londonha, kudamb oli kaikiš suremban lapsiden psijoanalitižen tervehtand- i openduzkeskusen sen aigan. Vl 1952 hän avaiži Londonas lapsiden terapevtkursad i klinikan, kudambad oliba ezmäižen aluzkundan lapsiden tervehtandan psihoanalizan metodal täht. Elon jäl'gmäižil vozil tedomez' radoi Jelin universitetas i jatkui šingotada ičeze idejad lapsiden psihologijan sferas. Anna koli Londonas voden 1982 redukun 9. päiväl. Hän iče nikonz ei olend mehel i hänel ei olend ičeze lapsid.

Tedonägendad

Lindes ičeze tatan tedonägendoiden jäl'gnikan, Anna Freid šingoti ezikät psihoanaližid el'gendusid Minä:n polhe, i faktižešti pani uden neofreidistižen čuradusen psihologijas — ego-psihilogijan — alusen^[9]. Hänen tedoližeks päedessatuseks tobjimalaz lugedas ristitun kaičijoiden mehanizmoiden teorijan tedoidust — mehanizmoiden^[10], kudambiden abul Minä laptastab Se:n valatoitust. Mugažo Anna lujas edeni agressijan openduses, no üks'-se kaikiš suremban tondan psihologijaha oli lapsiden psihologijan (nece hänen edessatuz om ühthine Melani Kläinanke) i lapsiden psihoanalizan sädand. Hän tedoiži metodad, kut rata lapsidenke, sidä kesken Anna tedoiži udes psihoanalitižen teorijan vändsijadusid kazvatajile i lapsile heiden ičekeskentehmižes abun täht. Lapsed oliba Anna Freidan tedon da elon pämel'hetärtusen, erašti hän eskai sanui: «En meleta, miše olen hüvän objektan biografijan täht. Nacein, kaiked minun elod voib ümbrikirjutada ühtel sanundal — minä radoin lapsidenke!». Elon lopus tedomez', kudamb jo oli olnu Arvostuzprofessoran mail'man äjiden kaikiš surembiš universitetoišpäi, tartui melel toižhe agjaha, ühtenzoittud lapsidenke, — kanzoiktuz, hän radoi siš Jelin universitetas i pästi kaks' töd ühtmudel kollegidenke (kacu «Valitud tedotöd»-jagust)^[11].

Valitud tedotöd

Ezisanad psihoanalizale opendajiden täht (1926, Einführung in die Psychoanalyse für Pädagogen)
Ego i kaičendan mehanizmad (1936, Das Ich und die Abwehrmechanismen)
Lapsiden psihoanalitine tervehtamine (1946, The Psychoanalytic Treatment of Children)
Normaline i patologine laps'aigas: šingotesen arvoind (1965, Normality and Pathology in Childhood: Assessment of Development)
Lapsen pämel'hetartusiden toižen polen taga (1973), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke.
Lapsen pämel'hetartusiden edes (1979), ühtmudel Dž. Gol'šteinanke i A. Solnitanke.

Homaičendad

1 2 Anna Freud, Dr. — University of Vienna.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q165980'></a>
1 2 Gadzinski A. KALLIOPE Austria: Frauen in Gesellschaft, Kultur und Wissenschaft — W: Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres, 2015. — S. 204. — ISBN 978-3-9503655-5-9
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q1741'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290934'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q642938'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290935'></a>
↑ Deutsche Nationalbibliothek Record #118535307 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q27302'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q36578'></a>
↑ Find a Grave — 1996.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q63056'></a>
1 2 Kindred Britain
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q75653886'></a>
↑ Anna Freidan polhe / Krugosvet.ru. (ven.)
↑ Anna Freidan polhe / Psy-files.ru. (ven.)
↑ Peter Gay, Freud: A Life for Our Times. London, 1988. Lp. 469. (angl.)
↑ O. L. Zangwill, 'Freud, Anna' in Gregory ed.. Lp. 268. (angl.)
↑ Freud, A. (1937). The Ego and the Mechanisms of Defense. London: Hogarth Press and Institute of Psycho-Analysis. (Revised edition: 1966 (US), 1968 (UK)) (angl.)
↑ Yupbooks / Yalepress.yale.edu. (angl.)

Irdkosketused

Anna Freidan Keskuz (annafreud.org). (angl.)
Annan elo i rad freud.org.uk-saital. (angl.)

Nece kirjutuz Vepsän Vikijas: Фрэйд Анна.

[[https://geschichte.univie.ac.at/en/persons/anna-freud-dr_Anna_Freud,_Dr.]<span_class="wef_low_priority_links">_—_[[:en:University_of_Vienna|University_of_Vienna]].</span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q165980"></a></div>-1] 1 2 Anna Freud, Dr. — University of Vienna.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q165980'></a>

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q3331189"_data-entity-id="Q110290935"><i_class="wef_low_priority_links">[[:d:Q110290934|Gadzinski&nbsp;A.]]</i>_[https://www.bmeia.gv.at/fileadmin/user_upload/Zentrale/Kultur/Publikationen/KALLIOPE_Austria-Frauen_in_Gesellschaft_Kultur_und_Wissenschaft.pdf_KALLIOPE_Austria]:_Frauen_in_Gesellschaft,_Kultur_und_Wissenschaft<span_class="wef_low_priority_links">_—_[[:Ven|W]]:_[[:de:Bundesministerium_für_europäische_und_internationale_Angelegenheiten|Bundesministerium_für_Europa,_Integration_und_Äußeres]],_2015._—_S.&nbsp;204._—_ISBN_978-3-9503655-5-9</span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q1741"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290934"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q642938"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290935"></a></div>-2] 1 2 Gadzinski A. KALLIOPE Austria: Frauen in Gesellschaft, Kultur und Wissenschaft — W: Bundesministerium für Europa, Integration und Äußeres, 2015. — S. 204. — ISBN 978-3-9503655-5-9
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q1741'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290934'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q642938'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q110290935'></a>

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q36524"_data-entity-id="Q36578"><i_class="wef_low_priority_links">[[:de:Deutsche_Nationalbibliothek|Deutsche_Nationalbibliothek]]</i>_[http://d-nb.info/gnd/118535307/_Record_#118535307]_//_[[:de:Gemeinsame_Normdatei|Gemeinsame_Normdatei]]<span_class="wef_low_priority_links">_—_2012—2016.</span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q27302"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q36578"></a></div>-3] Deutsche Nationalbibliothek Record #118535307 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q27302'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q36578'></a>

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q7094076_citetype_Q5535082_citetype_Q33270056_citetype_Q43229_citetype_Q107553922"_data-entity-id="Q63056">[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=21201_Find_a_Grave]<span_class="wef_low_priority_links">_—_1996.</span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q63056"></a></div>-4] Find a Grave — 1996.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q63056'></a>

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q33270056_citetype_Q7094076"_data-entity-id="Q75653886">[[:d:Q75653886|Kindred_Britain]]<span_class="wef_low_priority_links"></span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q75653886"></a></div>-5] 1 2 Kindred Britain
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q75653886'></a>

[6] Anna Freidan polhe / Krugosvet.ru. (ven.)

[7] Anna Freidan polhe / Psy-files.ru. (ven.)

[8] Peter Gay, Freud: A Life for Our Times. London, 1988. Lp. 469. (angl.)

[9] O. L. Zangwill, 'Freud, Anna' in Gregory ed.. Lp. 268. (angl.)

[10] Freud, A. (1937). The Ego and the Mechanisms of Defense. London: Hogarth Press and Institute of Psycho-Analysis. (Revised edition: 1966 (US), 1968 (UK)) (angl.)

[11] Yupbooks / Yalepress.yale.edu. (angl.)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]