Mine sisu juurde

Industrialine revolücii

Vikipedii-späi
Ezmäine Mail'man ozutelend Londonas, 1851. Se kändihe znamasižeks industrialižen revolücijan meletusiden leviganduses.

Industrialine revolücii, ezmäine tegimištol'ne revolücii vai kukerduz tegimištos, om ezmäine avar industrializacii i olnuden tegimišton ezmäine toštmižsauvond tedolöudmižiden riven alusel. Harakterizuihe tömašinoiden massižen kävutandan zavodindal käzitoiden sijha, tegimed da fabrikad vajehtiba manufakturid. Zavodihe Sures Britanijas 1760-nzil vozil, leviganzi Evropan toižihe maihe i AÜV:oihe, jätksihe 1820−1840-nzihe vozihesai.

Agrarine kund i ižanduz tegimišton idüidenke vajehtihe industrialižen kundan da ižandusen prevaliruindal. Tegihe erazvuiččen aigan maidme, severziden-se pol'viden aigan. Tegimišton väged kazvoiba järedan mašinindustrijan bazal. Kapitalizm kändihe mail'man ižandusen päižeks sistemaks.

Kukerduz tegimištos mäni ühtenaigašti ristitkundan kaiken strukturan vajehtusenke. Revolücijan aigan tön tehmižmahtuz ližadui teravas (kümnikoihe kerdoid), urbanizacii pigustihe, terav ekonomine kazv augotihe (edel lugetihe sidä kazvad voz'sadoidme), ristitišton elon tazopind i lugumär ližaduiba.

Kahtenz' industrialine revolücii jäl'gesti ezmäšt sodarevolücijan ühtes.

Erased pojavad revolücijan arvoimižed oliba Ispanijas i Portugalijas (kapitalan tond kolonijoišpäi), Alamaiš (manufakturižen tehmižen mail'man lider), no tegihe ezmäi Sures Britanijas. Nened ekonomižed i socialižed faktorad oliba päižikš industrialižen revolücijan täht Sures Britanijas Nobelän premijan ekonomikas Džon Hiks-laureatan melen mödhe[1]:

  • kaičijoiden privatišt ičezkaluištod i kontraktoiden velgusid institutoiden formiruind, sen paloin ripmatoi da effektivine käskuzkundaline sistem;
  • torguindan šingotesen korged tazopind;
  • tehmižen faktoroiden torgusen formiruind, ezikät man tarhoiden torguz, toižin sanoin man torguind kändihe joudjaližeks i feodaližita rounadusita;
  • paukatud radon avar kävutand, orjiden ton avaron kävutandan voimusetomuz;
  • šingotadud finansižed torgused, velgrahoiden procentan madal tazopind;
  • tedon šingotez.
  1. Hicks J. A Theory of Economic History (Ekonomižen istorijan teorii). Oksford, 1969. Lpp. 145−166.


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.