Maksvell Džeims Klerk
Maksvell Džeims Klerk | |
angl.: James Clerk Maxwell | |
Džeims Maksvell fotokuval | |
radmižen toižend: |
fizikanmez', matematikanmez', leiutaja, fotograf, õppejõud, theoretical physicist, opendai, thermodynamicist |
---|---|
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
sündundan sijaduz: | |
valdkund: | |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
kolendan sijaduz: | |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
Maksvell Džeims Klerk VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Džeims Klerk Maksvell (angl.: James Clerk Maxwell; sünd. 13. kezaku 1831, Edinburg, Šotlandii, Sur' Britanii — kol. 5. kül'mku 1879, Kembridž, Anglii, Sur' Britanii) oli šotlandijalaine fizikantedomez', matematikantedomez', mehanikantedai da melestegii.
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Džeims Klerk openui Edinburgan i Kembridžan universitetoiš. Radoi opendajan Aberdinan universitetas (1856−1860), sid' Londonan Kings-kolledžas (1860−1865). Ühtni Komitetha etaloniš (1861−1863), tariči elektromäričemižühtnikoid, kudambid (om, amper, vol't) Rahvahidenkeskeine elektrikoiden kongress vahvišti vl 1881. Vozil 1871−1879 oli professoran Kavendišal nimel nimitadud fizikan laboratorijas Kembridžan universitetas.
Tedotöd
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Maksvell pani klassižen elektrodimanikan alusid (Maksvellan tazostused), ližazi «sirdandan joksuz»- da «elektromagnitine kend»-tärtusid. Om gazoiden kinetižen teorijan alusenpanijoiden keskes. Tedomez' sai molekulärižen fizikan i termodinamikan tarbhaižid rezul'tatoid (Maksvellan termodinamižed korreläcijad, Maksvellan ohjandim «nozoluz — gaz»-fazsirdandan täht).
Vl 1861 Džeims Maksvell ozuti ezmäižen mujufotokuvan, koumen mujun kävutandan fotografijas melestegii, mujun kvantitativižen teorijan sädai. Jäti meile tedoidusid mehanikas (Maksvellan teorem kinktusen/elastižusen teorijas, tedotöd seižujas likundas), optikas, matematikas. Oli ezinenas statistikan mahtusiden kävutandas ümbrikirjutamha fizižid processid. Oli tehnu tedon populärižeks, sauvoi severz'-se tedoladimid.
Personaline elo
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vspäi 1859 oli nainu, eli Ketrin-akanke (neiččel Devar-kanzannimenke, 1824−1886), ei olend lapsid naimiželos. Navedi Šotlandijan runoištod, kirjuti da pästi ičeze runoid.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ 1,0 1,1 Deutsche Nationalbibliothek Record #11873220X // Integrated Authority File — 2012—2016.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 различные авторы Энциклопедический словарь / под ред. И. Е. Андреевский, К. К. Арсеньев, Ф. Ф. Петрушевский — СПб.: Брокгауз — Ефрон, 1907.
- ↑ 4,0 4,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ 5,0 5,1 SNAC — 2010.
- ↑ 6,0 6,1 Find a Grave — 1996.
- ↑ 7,0 7,1 Luminous-Lint — 2005.
- ↑ KNAW Past Members
- ↑ 9,0 9,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Lundy D. R. The Peerage
- ↑ 11,0 11,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 12,0 12,1 GeneaStar
- ↑ 13,0 13,1 Internet Philosophy Ontology project
- ↑ 14,0 14,1 Максвелл Джеймс Клерк // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ LIBRIS — 2012.
- ↑ 16,0 16,1 Kindred Britain
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Skriptitõrgetega leheküljed
- Personalijad kirjamišton mödhe
- Sündnuded Surhe Britanijha
- Kolnuded Kembridžas
- Suren Britanijan fizikantedomehed
- Suren Britanijan matematikantedomehed
- Mehanikantedomehed
- Suren Britanijan tedomehed
- Fizikantedomehed kirjamišton mödhe
- Matematikantedomehed kirjamišton mödhe
- Tedomehed kirjamišton mödhe
- Sündnuded Edinburgha