Mokšan kel'
Mokšan kel' (ičeze nimituz: мокшень кяль) om suomalaiž-ugrilaine kel', mokšalaižiden kel'.
Mokšan kel' om Mordovijan Tazovaldkundan üks' koumes oficialižes kelespäi. Pagižijoiden lugu — 228 tuhad ristituid (2020). Kelenkandajad elädas Mordovijan keskuzpalas i päivlaskmas, lähižiš i toižiš Volgaveren agjoiš. Lähembaine heimkel' om erzän kel', sen pagižijad ei el'gekoi mokšan kel't fonetikan, vaihišton i grammatikan erindoiden tagut.
Kävutadas kirjkel't kirillican alusel. Mokšan i venän keliden kirjamištod oma ühtejiččed nügüd'aigan.
Nened paginad oma olmas, erištadas niid Mordovijan terrirorijha kacten: keskuzpagin (vai krasnoslobodskan-temnikovan, viž paginoiden gruppad), päivlaskmaine pagin (kaks' paginoiden gruppad), suvipäivnouzmaine pagin. Mugažo päličmänendpagin om olmas (päivlaskmaižen i suvipäivnouzmaižen keskes), i om segoitadud paginoid Mordovijan irdpolel ezikät.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Venälaižen Federacijan subjektoiden valdkundaližed da oficialižed keled | |
---|---|
VF:an valdkundaline kel' | venäkel' |
Federacijan subjektoiden valdkundaližed keled | abazan • adigejan • agulan • altajan • azerbaidžanan • avaran • baškiran • burätan • cahuran • čečenan • čuvašan • darginan • erzän • hakasan • ingušan • jakutan • kabardinan da čerkesan • kalmikan • karačajan da balkaran • komin • krimantataran • kumikan • lakan • lezgin • mokšan • mägimarin • nitmarin • nogajan • osetijan • rutulan • tabasaranan • tatan • totaran • tuvan • udmurtan • ukrainan |
Keled oficialižen statusanke | čukačun • dolganan • evenan • evenkan • hantin • jukagiran • karjalan • kazahan • mansin • nencan • permin komin • sel'kupan • suomen • vepsän |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |