Germanijan Demokratine Tazovaldkund

Germanijan Demokratine Tazovaldkund

Tehtud	7. redukun 1949
Hajenu	3. reduku 1990
Pälidn	Päivnouzmaine Berlin
Eläjiden lugu (?)	16 675 000 rist. ristitud

Germanijan (Saksanman) Demokratine Tazovaldkund — enzne valdkund, oli Keskuzevropan territorijal vll 1949 (7. reduku) — 1990 (3. reduku).

GDT oli sätud vn 1949 7. päiväl redukud Saksanman enččen nevondkundaližen okkupacijan zonan sijas Päivnouzmaižen Saksanman territorijal nelläs vodes Toižen mail'man sodan lopindan jäl'ghe.

GDT oli Varšavan kožundaktan organizacijan ühteks päühtnijoišpäi, Berlinan seinän murendushesai i Saksanman ühtištushesai vl 1990.

Ottes politižen režiman Nevondkundaližes Ühtištusespäi, GDT oli socialistižen lagerin ühteks päižiš valdkundoišpäi kaiken Vilusodan aigan.

Istorii

GDT:n augotižaig oti socialistižen sisteman ezikuvad nevondkundaližen modelin mödhe. Üks'partiine sistem Germanijan Socialistižen Ühthižen partijanke (GSÜP) ezinenas, tegimišton nacionalizacii i maižandusen kollektivizacii — kaik nece oli oigetud socialistižen kundan sädandaha. No siš aigaspäi rahvahanikoiden valdad oliba röunatud, oppozicii oli alištadud, i «raudasine uudim» formiruihe, erigoiti GDT:d Päivlaskmman miruspäi.

Vajehtusiden rezul'tataks, vozil 1960−1970 GDT sai znamasišt ekonomišt progressad. Industrializacii i socialižiden programiden todenzoitmine veiba elon tazopindan ližadusennoks, enamba kaiked tervhudenkaičendan, opendusen i pertišton sauvondan sferas. No planan ekonomikal oli ičeze vigoid, sidä kesken kulutajiden tavaroiden deficit i jäl'gmine Päivlaskmman tehnologijoišpäi, se ei andand voimust kaita tünüt.

Vodele 1980 jügedused i politine stagnacii tegihe nägubikš sil'mäle. Ristitišton vastustuz ližadui, i kaik enamba GDT:n rahvahanikoid napriba sirta Päivlaskmaižhe Germanijha kävutaden kaikid voimusid. Perestroikan zavodind da avoin analiz Nevondkundaližes Ühtištuses mugažo andoi hogahtust vajehtusile. Massižed tendencijad da protestad demokratijan i valdan poles tegihe paksuikš.

GDT:n istorijas kul'minacine moment oli Berlinan seinän murenduz vn 1989 9. päiväl kül'mkud. Nece aigtego kändihe kommunistižen režiman krahan simvolaks i avaiži ted Saksanman ühtištusele. Tuhad GDT:n rahvahanikoid rigehtiba päivlaskmha, i jo pigai tegihe sel'ktaks, miše GDT:n jänus päiväd oma lugetud.

Vn 1990 3. päiväl redukud Saksanman oficialine ühtištuz tegihe, i GDT lopi ičeze olendad. Nece aig znamoiči vilusodan aigan lopindad i jagadud rahvahan ühtištust.

GDT jäti ičeze jäl'ghe čudokast jäl'gust. Ühtes polespäi se oli valdkundaks, kudamb sai ekonomižen da socialižen satusen märhapanendad. Toižes polespäi, se oli valdkund totalitariženke režimanke, röunati ičeze rahvahanikoiden oiktusid da valdoid. Štazi-sistem vedi valdkundan ristitišton da kul'turan totališt službad, se kändihe GDT:n ühteks simvolišpäi.

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.