Sestrikaine

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Sestrikaine
Sestrikaine
Sestrikaine
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass: Kaksidülehtesižed (Magnoliopsida)
Kund: Kivenmurendaiänikoižed (Saxifragales)
Sugukund: Karvmarjanvuiččed (Grossulariaceae)
Heim: Ribes
Erik: Sestrikaine
Latinankel'ne nimi
Ríbes rúbrum L.

Wikispecies-logo.svg
Sistematik
Vikierikoiš

Commons-logo.svg
Kuvad
Vikiaitas

ITIS 504798
NCBI 175228

Sestrikaine (latin.: Ribes rubrum) om pen' penzaz langenijanke lehthištonke tal'veks. Erik mülüb Karvmarjanvuiččed-sugukundha.

Ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kazmuz om 1..2 metrad kortte hahkan vai pakuižetaban mujun vezoidenke. Möuvaz om lehedan mujun, varden südäin om vauvaz.

Lehtesed oma 3..5-laboižed, hambhanvuiččenke röunanke da siledanke loštajanke ülähäiženke pindanke. Lehtesen alapind om vauvhambanke ližamujunke, soned oma karvakahad erašti.

Änikod oma nägumatomad helgud, pakuižvihandan vai ruzaburan mujun, keratud tophiže. Änikoičend oleskeleb semendkus.

Plodud oma loštakahad rusttad küpsad marjad, mugažo keratud tophiže. Marjad oma muiktad magul, 8..12 mm diametras.

Levigandmižavaruz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Londuses sestrikaine kazvab mecoiš kaikedme Evrazijadme. Penzaz navedib ojiden randoid da jogiden kendäkoid, voib vastata sidä pidust' mecanröunoid. Sädab žomid.

Kazvatuz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sestrikaižen sortuiden pakaiženvastaužuz rippub augotižlibundan sijaspäi, penzhan vaumičendaspäi tal'veks, säspäi tal'vel. Mugažo urbiden erazvuiččend painab päzundha niiden augus.[1]

Äikerdoitas sestrikaižen penzhid jurdunuzil noril vezoil.

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sömhä[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sikš ku sestrikaižen marjad oma čigičaižen muiktemb, ka kazvatadas sestrikašt ümbriradamha džemihe, keitišihe, želehe vai toižihe konservihe tobjimalaz. Konservoidas tomatoid sestrikaiženke.

Kävutadas Skandinavijan maiš fruktkeitosiden da pudingan komponentaks paksus. Saksanmas södas sestrikaižen marjoid maidkremanke vai bezeidenke, ližatas tortoihe täudimeks.

Zelläks[redaktiruida | redaktiruida purde]

Keratas da kuivatas lehtesid rahvahaližen medicinan täht.

Maižanduses[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sestrikaine om mezikazmuz.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Панфилова О.В.К вопросу засухоустойчивости и зимостойкости смородины красной. // Современное садоводство — Contemporary horticulture. — 2011. # 1. // Journal.vniispk.ru. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]