Čigičaine

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Čigičaine
Čigičaine (Ribes nigrum)
Čigičaine (Ribes nigrum)
Tedoklassifikacii
Valdkund: Kazmused
Palakund: Änikkazmused (Magnoliophyta)
Klass: Kaksidülehtesižed (Magnoliopsida)
Kund: Saxifragales
Sugukund: Karvmarjanvuiččed (Grossulariaceae)
Sugu: Ribes
Latinankel'ne nimi
Ribes nigrum L.

Wikispecies-logo.svg
Sistematik
Vikierikoiš

Commons-logo.svg
Kuvad
Vikiaitas

ITIS 24488
NCBI 78511

Čigičaine vai Hajubol (latin.: Ríbes nígrum) om penzaz langenijan lehthištonke tal'veks. Nece om Ríbes-sugun erik, mülüb Karvmarjanvuiččed-sugukundha (Grossulariaceae).

Toižed nimed oma: Oja-čigičaine, Čižik, Čičik, Hajuč, Hajučaine, Hajumarj.

Čigičaižhe sidotud vepsän tärtused[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Čičikkišt — čigičaižen žomad.
  • Čiganančigičainekanabrän plod.

Ümbrikirjutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Botanine kuva Lindmanan K.A.M. «Bilder ur Nordens Flora»-kirjaspäi, 1917-1926.

Kazmuz om 1...2 metrad kortte. Nored vezad oma karvakahad, vauhad; aigvoččed oma burahkon mujun.

Lehtesed oma 3...5 (12:hesai) sm pitte da levette, hambhikahan röunanke, 3-5-labaižed kuldan polhe mujun rauguidenke sonidme. Labad oma levedan koumesaumnikan karččed, kesklaba om pidemb paksus. Lehtez om muzavihand, siled da šagukaz ülähänpäi, karvakaz sonidme vauhvihand alahanpäi.

Änikod ühtetas kumartud tophižikš 3-5 (8:hasai) sm pitte, tophas om 5-10 änikod, siledoiden vai karvakahiden änikjaugoidenke 3-8 mm pitte. Kandaižlehted oma 1-2 mm pitte, niiden form vajehtab ellipsaspäi lancetanvuiččehe. Änikod oma 7-9 mm pitte, 4-6 mm diametras, vižpalaižed kelloiženvuiččed, lilahko- vai ruskedvauvhaižhahkan mujun, lujas karvakahad irdpolel tobjan palan. Äniklehtesed oma ellipsanvuiččed. Mall'lehtesed kumartas irdale, nüguhkod, levedan polhe. Änikoičeb semendkus-kezakus.

Plod om södab hajukaz marj 1 sm:hasai keskdiametras (londuses), 2 sm:hasai (kul'turtoižendad), mustburan mujun vai vihandan polhe, loštajan kerthenke. Üks' marj mülütab 3...37 semned. 1 kilogramm mülütab läz 3330 marjad vai 714 tuhad semnid. Ühten tuhan veduz om 0,9-1,8 g. Tob küpsid marjoid heinkus-elokus.

Levigandmižavaruz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Londuseližen erikon arealha mülütadas läz kaiked Evropan territorijad, a mugažo Venäman evropižen palan, Sibirin (Uralmägišpäi Jeniseihesai da Baikal-järvhesai) meczonad, Kazahstan, Kitai, Mongolijan pohjoižpalad. Kazmuz oli introduciruidud Pohjoižamerikha. Kazvatadas čigičašt levedali.

Kazvandan tahod: nepsad lehtesižed, segoitadud da kavag'mecad i mecanröunad, habištod, jogiden da järviden kendäkod, soiden röunad, nepsad luhtnitud. Kazvab üksin vai penil žomil.

Klassifikacii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Toižendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Erištadas kaks' toižendad erikon südäimes[1]:

  • Ribes nigrum var. europaeum — tipine toižend;
  • Ribes nigrum var. sibirica Е.Wolf — kazvab Sibirin suvirajoniš da Kazahstanan mägirajoniš.

Formad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Selekcijan aigan formiden rivi oli valitid[2]:

  • Ribes nigrum f. aconitifolium Kirchn. — lehtesed oma palakahad;
  • Ribes nigrum f. apiifolium Kirchn. — lehtesed oma palakahad, labad oma karvahakad;
  • Ribes nigrum f. aureo-variegatum Hort. — kirjaviden lehtesidenke;
  • Ribes nigrum f. chlorocarpum Spaeth — küpsad marjad oma vihandad;
  • Ribes nigrum f. reticulatum Nichols. — lehtesen pindal om äi pakuižid čokkoimid;
  • Ribes nigrum f. xanthocarpum Spaeth — küpsad marjad oma pakuižed vai vauktalaz.

Himine mülünd[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lehtesiš om äi askorbinmuiktust, karotinad, fitoncidid, efirvoid. Askorbinmuiktusen olend kazmusen erazvuiččiš paloiš om korged: lehtesiš (marjoiden poimindan jäl'ghe) — 470 mg%:hasai (mg% = mg/100 g), urbiš — 175 mg%:hasai, butoniš — 450 mg%:hasai, änikoiš — 270 mg%:hasai.

Čigičpenzhan marjad mülütadas nenid substancijoid: vitaminad (C — 400-570 mg%:hasai, karotin, B, P), organižed muiktused (limon- da jablok-), erazvuiččed saharad (glükoz da fruktoz tobjimalaz), glikozidad da flavonoidad, pektinad, dubindsubstancijad, antocianad (cianidin, del'finidin), azotakahad substancijad sen ližaks.

Tuhkan (Mineraloiden) mülünd (mg% = mg/100 g): natrii — 32, kalii — 322, kal'cii — 55, magnii — 24, fosfor — 59, raud — 1,54, cink — 0,27 mg%.

Torhiden marjoiden 100 gramman sömarvuz[3]: energijanarvuz — 63 kkal (264 kDž), vezi — 81,96 grammad, vauktušed — 1,4 g, razvad — 0,41 g, hil'vezikod — 15,4 g.

Kazvatuz da biologižed eriližused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Äikerdoitas čižikpenzhid jurdunuzil pudujil čaptud varzil urbidenke.

Čigičaižen tatanmaižed pakaižvastaižed sortud voidas päzda läbi pakašt -40...-50°C znamoičendanke kaitud olendas, evropižed sortud vigastadas -30...-35°C lämudel. Toižes polespäi, organižen tünüden olendan aigan mändes muugotid nened sortuiden tipad reagiruidas teravas lämšundha edel +2...+5 Cel'sijan gradusad, se zavodib tal'vkus-vilukus da jätktab tal'vkevädel. Urban kazvandzonan täuz' pölištuz oleleb teravan lämuden vajehtusen jäl'ghe, lämšundaspäi pakaižhe -20...-25°C[4][5].

Kazmuz navedib sijid lujan päivänvauktanke, hot' kožub-ki pol'pimedusenke, vaiše änikoičeb siloi harvemba. Tahtoib kebnad rohlad nepsad vägekahad savikod. Kazvab hubin mahusil lujetud muiktusenmäranke.

Travijad da läžundad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čigičaine tirpab travijoišpäi penemb mi sestrikaine.

  • Čigičaižen urbiden kägentäi (Eriophyes ribis) — travib vaiše čigičašt, vaiše sen urbid.
  • Amerikaine jauhkaste (sferotek) (Sphaerotheca mors-uvae) travib čigičašt lujas, a sestrikaine ei sättu sile. Ku čigičpenzaz om jo läžuškandenu, ka tobmad palad ei voi tervehtada sidä, vaiše voib ei antta langeta löumendushe ühten voden aigan. 1960:zid voziden lopul nece senüt leviganzi karvmarjoišpäi (järgeline kandai) čigičaižhe kaiked Evropadme ühtes. Sil aigal čigičaižen sortud oliba ühten erikon — evropine čigičaine, i ned kaik ozutihe ičtaze kaičematomikš. Himižed morimed todas vähän ližad, sikš miše penzhad läžuškatas möst morimen pezendaspäi vihman aigan vai morimen murendusespäi päivänvauktal. 21. voz'sadan tulendale sädihe uzid jauhkastkenvastaižid sortuid — löuzihe čigičaižen toižid erikoid, niil varmed gen om sferotekad vaste, da tegihe erikoidenkeskeine gibridizacii[6].

Kävutand[redaktiruida | redaktiruida purde]

Sömhä[redaktiruida | redaktiruida purde]

Marjad oma muigedmagedad eriližen hajunke. Niid arvostadas veresil, edel kaiked — C-vitaminan suren mülün tagut. Mugažo ümbriratas produktoihe: tisel', sirop (sadas čigičvet), südäivezi, nastoik, vin, likör, keitiž, žele, pastil, jogurt, täudim kanfetoihe (kanfetür).

Čigičaižen lehtesid kävutadas magutesikš maploduiden da seniden soladusen aigan. Ližatas norid lehtesid painatosihe, dietižihe saharanalenzoitajihe salatoihe, aromatiziruidas vasad. Keittas čajud kuidud lehtesišpäi.

Zelläks[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čigičaižel om higonajajid, diuretižid da uitonvastaižid ičendoid. Sen lehtesed, urbad da plodud ozutadas dezinficirui ičend efirvoihe sidotud.

Kävutadas marjoid, lehtesid da urbid tervehtamha.

Čigičaižen marjoid (latin. Fructus Ribis nigri) poimdäs zell'torhudeks. Marjoiden poimind tehtas küpsnemižen aigan 3-4 kerdad. Kuivatas torhut kuidimiš: ezmäi ahavoičetadas +35...+40°C lämudel, sid' kuivatas lophu +55...+60°C lämudel. Vai kuivatas kuivatezhonuses, vai čuhus (katusenaluižes).

Satas lehtesid varziden keskpidusespäi ploduiden poimindan jäl'ghe. Kuivatas niid tulleitadud hüvin honusiš.

Rahvahanmedicin rekomenduib kävutada veresid da kuivid marjoid südäikohtsoližiden läžundoiden aigan (südäikohtun südäisatatez, kahtentoštkümnen sor'men solen südäisatatez, gastrit alamuiktusentäutandanke), südäikeran löndan ritman vigastust vaste.

Mugažo ližatas ploduid äivitaminižihe keradusihe, kävutadas keitvedeks vai veresikš gipo- da avitaminozad vaste, tervehtamha verenvendsisteman läžundoid, aterosklerozad, kül'mehtust[7].

Kuivatadud lehtesil om aktivižust dizenterijan bakterijankandajad vaste. Ühthe kävutadud lehtesed ližatas antibiotikoiden painegen. Čigičaižen lehtesed oma vitaminkeradusiden pala ühtes babarm- da bollehtesidenke, kukoinkarangon ploduidenke.

Čigičaine kogonaz om cinganvastaine. Sidä kävutadas tervertamižkompleksan palaks erazvuiččiden verevoihe satatesihe sidotud läžundoiden aigan.

Maižanduses[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čigičaine om mezikazmuz. Mezjäižed sadas nektarad da heid'omad. Meden tond oleleb 30 kg ištutesiden gektaralpäi[8].

Landšaftandizainas[redaktiruida | redaktiruida purde]

Čigičaine om dekorativine penzaz. Tetas kirjavlehtheižid formid da formid jagadud lehtesidenke.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Флора СССР. В 30 т. / Гл. ред. акад. В.Л. Комаров; Редактор тома С.В. Юзепчук. — М.—Л.: Изд-во АН СССР, 1939. — Т. IX. — Lpp. 252—254.
  2. Деревья и кустарники СССР. Дикорастущие, культивируемые и перспективные для интродукции. / Ред. тома С.Я. Соколов. — М.—Л.: Изд-во АН СССР, 1954. — Т. III. Покрытосеменные. Семейства Троходендроновые — Розоцветные. — Lpp. 198—199.
  3. Basic Report: 09083, Currants, european black, raw. — USDA Nutrient Database //National Agricultural Library of USA (ndb.nal.usda.gov). (angl.)
  4. Лобанов Э.М. Применение метода дифференциального термического анализа при изучении промерзания почек у сибирских сортов плодовых и ягодных культур //Основные направления научного обеспечения отрасли садоводства Сибири: сб. науч. тр. — Новосибирск, 1991. — Lpp. 54-66.
  5. Арсентьев А.П. Устойчивость смородины чёрной к морозам и весенним заморозкам /Автореф. дис. канд. с.-х. наук. — М., 2000.
  6. Астахов А.И. Смородушка, сморода... настоящее и будущее культуры //Наука и Жизнь. — 2006. — #7.
  7. Блинова К.Ф. и др. Ботанико-фармакогностический словарь: Справ.пособие /Под ред. К.Ф. Блиновой, Г.П. Яковлева. — М.: Высш. шк., 1990. — Lp. 238. ISBN 5-06-000085-0.
  8. Абрикосов Х.Н. и др. Смородина //Словарь-справочник пчеловода. Сост. Федосов Н.Ф. — М.: Сельхозгиз, 1955. — Lp. 342.

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]