Čukačun kel'
Čukačun kel' (ičeze nimituz: ԓыгъоравэтԓьэн йиԓыйиԓ) om čukčulaižiden kel', üks' paleoazijalaižiš kelišpäi. Mülüb Čukotkan da Kamčatkan kel'kundha.
Pagižijoiden lugu — 5 095 ristitud (vn 2010 Venäman rahvahanlugemine), rahvahan koumandez. Kirjkel' om sätud kirilližen kirjamišton pohjal (vll 1931−1937 oli latinan kirjamišton pohjal). Normativine kirjankel' om sauvomižes.
Leviganduz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Pagištas čukačun kelel neniš Venäman regioniš: Čukotkan avtonomine ümbrik, Kamčatkan randan Koräkan ümbrikon pohjoižpäivnouzm, Saha Tazovaldkundan Alakoliman ulus. Se om čukačuiden besedoičendan kel' monoetnižiš perehiš i veroližen ižanduzradmižen processas (pedranvodind). Rahvahan toine kel' om venän kel', läz kaik čukčulaižed tetas sidä erazvuiččes märas, pagištas sil rahvahidenkeskeižiden kosketusiden aigan koräkoidenke i jakutalaižidenke. Administrativižen radmižen kel' om venäkel' vaiše.
Čukačun kel' om openduzdisciplinaks Čukotkan avtonomižen ümbrikon 28 školas (2015−2016. openduzvoden andmused), kaik 1616 last openuihe kel't sil aigal. Om radio- i TV-oigendusid čukačun kelel, kundaline besedoičend vedase sil.
Harakteristik
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Kel' om agglütinativine. Diftongid ei ole. Vokaliden garmonii om olmas. Kaks' konsonantad voidas olda rindati sanan keskes vaiše, no vokaliden redukcii om šingotadud. Sanoiš om äi suffiksoid, om prefiksoid-ki.
Üks'lugu i äilugu. Seičeme vai ühesa kändod. Painend panese vägel, ezmäižhe, ezijäl'gmäižhe vai jäl'gmäižhe tavuhu, i prefiksad ei valatoitkoi painendan sijadushe tobjimalaz.
Adjektividen klassad ei ole. Predikatividen klass om olmas. Mehed virktas sanoid toižin naižiden rindataden: mehed «r» i «rk», naižed sen sijas «c» i «cc», oz. «morž» mehil om рыркы, naižil цыццы.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]
Venälaižen Federacijan subjektoiden valdkundaližed da oficialižed keled | |
|---|---|
| VF:an valdkundaline kel' | venäkel' |
| Federacijan subjektoiden valdkundaližed keled | abazan • adigejan • agulan • altajan • azerbaidžanan • avaran • baškiran • burätan • cahuran • čečenan • čuvašan • darginan • erzän • hakasan • ingušan • jakutan • kabardinan da čerkesan • kalmikan • karačajan da balkaran • komin • krimantataran • kumikan • lakan • lezgin • mokšan • mägimarin • nitmarin • nogajan • osetijan • rutulan • tabasaranan • tatan • totaran • tuvan • udmurtan • ukrainan |
| Keled oficialižen statusanke | čukačun • dolganan • evenan • evenkan • hantin • jukagiran • karjalan • kazahan • mansin • nencan • permin komin • sel'kupan • suomen • vepsän |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |