Mine sisu juurde

Čingishan

Vikipedii-späi
Čingishan
Lua-petuz: expandTemplate: template "lang-mis" does not exist.
Čingishanan portret, mujud da mustad šuukul, tundmatoman tanhalaižen pirdajan säduz Juan'-dinastijan aigan (1279−1368)
Čingishanan portret, mujud da mustad šuukul,
tundmatoman tanhalaižen pirdajan säduz Juan'-dinastijan aigan (1279−1368)
nimi sündundan jäl'ghe:

Lua-petuz: expandTemplate: template "lang-mis" does not exist.

radmižen toižend:

military leader, tribal chief, monarh

sündundan dat:

läz 31. semendku 1162

sündundan sijaduz:

Delüün Boldog[d], Khamag Mongol[d]

valdkund:

Mongolijan imperii

kolendan dat:

18. eloku 1227[1] (65 vot) vai 25. eloku 1227[2][3] (65 vot)

kolendan sijaduz:

Yinchuan[d], Lääne-Xia[d]

tat:

Yesugei[d]

mam:

Hoelun[d][4]

avtograf:

 Čingishan VikiAitas
Čingishanan da hänen käsknikoiden sodamatkad

Čingishan vai Čingiz-han (mong.: Чингис хаан / Çingis hán [t͡ʃʰiŋɡɪs xa:ŋ]; Čingiz — «röunatoman meren kartte käsknik»), nimi sündundan jäl'ghe oli Temudžin (mong. Тэмүжин; sünd läz 1155 vai 1162 vot, Delün-Boldok-mec Onon-jogen alangištos, Mongolii — kol. 25. eloku 1227, Si Sä-car'kund, nüg. Kitain keskuz) oli mongolijalaine sodapämez', Mongolijan imperijan alsenpanii da ezmäine imperator.

Temudžin oli sündnu Esugei-bagaturan da hänen Oelun-akan pereheze. Tat koziči ühesavottušt prihad kümnevoččenke Borte-neičeiženke i sil-žo vodel koli. Temudžin Esugein kanznikoidenke elihe golläs i varaižihe vihanikoid. Priha kändihe täuz'kaznudeks i oti Borte-neičešt akaks. Toižiden andmusiden mödhe, hän eli Borte-neičeižen kanzas naindhasai, opendusetoman, sikš miše ei olend kirjkel't kalaidajal rahvahal.

Vozil 1184−1206 Temudžin otli vägestusid susedheimoiden päle. Mongolii oli ühtištudud vn 1206 keväden kurultajaspäi, tedotihe Temudžinad kagan:aks (ülembaine arvnimi) da nimitihe Čingishanaks. Zavodihe sodamatkoid Sibirin rahvahid vaste (1207−1211).

Vl 1213 mongolad — raccastajad heboil — alištiba Pohjoižen Kitain territorijoid pidust' Kitain surt seinäd. Keskuzazijan valdkundad alištuiba vll 1218−1220. Čingishan pani imperijan Karakorum-pälidnad vl 1220.

Vl 1221 Čingishan ühtni sodamatkha Indijan pohjoižedme. Vozil 1222−1223 mongoližed sodaväged oliba männuded Kavkazas päliči läz Derbentad da tuliba Venän territorijha, kus vägestiba venälaižid da poloucid, no saiba kilt toraten bulgarijalaižidenke. Mongolijan sodavägiden jädud elegiš ristitud pörziba Keskuzazijha, sid' tegiba londad Kitaihe möst (1225−1227, Si Sä-car'kund).

Čingishanal nell' akad oli olmas. Kaik oli sündutadud kahesa poigad da viž tütärt. Ezmäižen Borte-akan koumanz' Ugedei-poig kändihe hanan jäl'ghetulijaks.

  1. Bawden C. R. Genghis Khan // Encyclopædia Britannica
  2. Кораев Т. К. Чингисхан // Большая российская энциклопедияМ.: Большая российская энциклопедия, 2004. — Т. 34. — С. 592.
  3. Исаев Ю. Н. Чувашская энциклопедияЧувашское книжное издательство, 2006. — 2567 с. — ISBN 978-5-7670-1471-2
  4. China Biographical Database