Mongolijan imperii
| Tehtud | 1206 |
| Hajenu | 1368 |
Flag | |
 | |
| Pälidn | Avarg (1206−1235). Karakorum (1235−1260). Hanbalik (1271−1368) |
| Eläjiden lugu (1279) | 110 mln ristitud |
| Pind | 33,000,000 km² |
| Kel' | mongoližed keled türkižed keled |
| Ohjanduzform | monarhii |
| Pämehen titul | sur' han |
| Jäl'gmäine pämez' | Togon Temur (Uhagatu-hagan) |
| Dinastii | Čingizidad i Juan'-dinastii |
| Religii | tengrizm. šamanizm |
| Valüt | bališ
|
Mongolijan imperii (mong.: Монголын эзэнт гүрэн ᠮᠣᠩᠭᠣᠯ ᠤᠨ
ᠡᠵᠡᠨᠲᠦ
ᠭᠦᠷᠦᠨ; mong.: Их Монгол улс ᠶᠡᠺᠡ
ᠮᠣᠨᠭᠣᠯ
ᠤᠯᠤᠰ, Yeke Mongɣol ulus — «Sur' Mongoline valdkund»), oli valdkund Azijan päivnouzmas i keskuses vozil 1206−1368, mugažo Evropan päivnouzmas. Sündui Čingishanan i hänen jäl'gnikoiden anastusiden satuseks. Čingizidad i Juan'-dinastii ohjastihe kogonaižel imperijal, sen rippujil valdkundoil i möhemba ripmatomil valdkundoil imperijan sijas.
Vl 1294 kogonaine imperii čihozi nelläks palaks: Kuldaine ord, Čagatai ulus, Hulagujidoiden valdkund i Juan'-imperii.
Imperijan pind oli kaikiš suremb mail'mas, olendan jäl'gused oma znamasižed mugažo:
- regioniden ühtištuz (Venäman evropine i azijalaine palad, Kitain päivlaskman regionad);
- Iranan ristitišton terav polenduz, bubonmustmoran leviganduz Evropas (20 mln pölištunuzid Evropas);
- territorijan anastusen aigan mongoline armii rikoi ristitištod täuzin vastustelendan statjaks vai oti ristituid plenha i armijha;
- imperii leviti sodajärgendust, sodamahtusid, nin'dundad pakaižtal'ven aigan i meritokratijan pirdoid. Sätihe mongolišt kirjamištod uiguran znamoiden alusel, kävutadas sidä tämbäi-ki Kitain Südäimongolii-agjas.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst] |
Mongolijan imperii Vikiaitas |
 |
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |