Džaipur
| Valdkund | Indii |
| Eläjiden lugu (2011) | 3,073,350 ristitud |
| Pind | 484,64 km² |
| |
| Pämez' | Nirmal Nahta |
| Telefonkod | +91−141-xxx-xxxx |
| Aigvö | UTC+5:30 |
Džaipur (hindi: जयपुर [ˈdʒeəpʊɾ] i [ˈdʒəjpʊɾ], angl.: Jaipur [ˈdʒaɪpʊər], «Ruza lidn»-närituznimenke) om Indijan lidn-millioner, Radžasthan-štatan administrativine keskuz, sen kaikiš suremb lidn da Indijan kümnenz' lidn ristitišton lugun mödhe.
Istorii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 1727 kül'mkun 18. päiväl Savai Džai Singh II-maharadž pani lidnan alusen sädamha Dhundhar-radžankundan pälidnad da sauvoi sidä kahesas vodes. Hänen nimen mödhe lidn om nimitadud-ki. Se oli lidnuz ühesanke oigesaumaiženke sektoranke da seičemenke verajanke, saudud bengaližen Čakravartin Vidjaharan-arhitektoran projektan mödhe. Sil aigal oigedsaumaine planiruind oli vaiše neciš Indijan lidnas, hot' se kožub indižele verole.
Vhesai 1949 Džaipur oli Dhundhar-radžankundan pälidnaks.
Lidn om pol'kalližarvoižiden kividen ümbriradmižen tetabaks keskuseks.
Geografijan andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst].svg)
Lidn seižub 431 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Banas- da Bangang-joged läbitadas Džaipur-ümbrikod. Matkad Udhe Delihesai om 260 km pohjoižpäivnouzmha.
Klimat om tropine pol'kuiv suvipäivlaskmaižen mussonan valatoitusenke. Ul'traruskedsinižen sädegoičendan indeks oleleb maksimaline (11..12) sulakus-elokus. Voden keskmäine lämuz om +25,9 C°, sulakun-heinkun +30,1..+34,1 C°, tal'vkun-uhokun +15,3..+19,1 C°. Ekstremumad oma −2,2 C° (viluku, uhoku) i +49,0 C° (semendku). Voib panda halad tal'vkus-uhokus vaiše. Il'man lämuz voib ületada +41 C° keväz'kus-sügüz'kus, ei voi olda madalamb mi +18 C° kezakus-elokus. Paneb sadegid 600 mm vodes, enamba heinkus-elokus (190..203 mm kus), hätkeline kuiv sezon tuleb redukus-semendkus (2..19 mm kus). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 52..69 % röunoiš heinkus-sügüz'kus, 18..22 % keväz'kus-semendkus, 31..39 % toižiš kuiš.
Tobmuz
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Džaipur jagase 250 nomeruidud rajonaks-valičemižümbrikoks. Municipaližen korporacijan üks' ühtnii valičese kaikuččes ümbrikos, valičendad tegesoiš kerdan vides vodes.
Lidnan tobmuz om Džaipuran municipaline korporacii (angl.: Jaipur Municipal Corporation, JMC). Se om jagadud kaks'haze vspäi 2020: suremb (Greater, 150 ümbrikod vides zonas) i penemb (Heritage, 100 ümbrikod vides zonas), kaikuččes ičeze mer radab.
Eläjad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Vn 2011 Indijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 3,073,350 eläjad. Kaik 6,6 mln ristitud elädas kaikes Džaipur-ümbrikos (vn 2011 andmused).
Transport
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Avtobusad, kiruhavtobusad, metro i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Järed Džaipur Ühtenzoitai-raudtestancii (angl.: Jaipur Junction, 35..45 tuh. passažiroid päiväs) radab lidnan päivlaskmas, om avaitud vl 1875.
Vspäi 2015 metro radab lidnas (üks'jäine jono 11 stancijanke, 12 km raudted), sen kahesa stancijad oma manpäližed da koume stancijad manalaižed oma. Kahtenz' jono om sauvomižes vspäi 2010.
Rahvahidenkeskeine civiline Džaipur-lendimport[1] (JAI / VIJP, 5,4 mln passažiroid finansižel vodel 2023/24) sijadase suvižes Sanganer-ezilidnas, koumetoštkümnes kilometras lidnan keskuzpalaspäi. Sišpäi tehtas reisid Indijan südäimes, Emiratoihe da Omanha.