Galilei Galileo

Galilei Galileo
	Galilei Galileo
	ital.: Galileo Galilei
	; Galileo Galilejan portret; (pirdi Ottavio Leoni, 1624)
nimi sündundan jäl'ghe:	ital.: Galileo di Vincenzo Bonaiuti de' Galilei
radmižen toižend:	astronom, filosof, matematikanmez', fizikanmez', leiutaja, astroloog, õppejõud, teadlane, inžener, filosof, politikanmez'
sündundan dat:	15. uhoku 1564
sündundan sijaduz:	Pisa[d], Firenze hertsogkond[d]
valdkund:	Firenze hertsogkond[d]; Toscana suurhertsogkond[d]
kolendan dat:	Lua tõrge kohal Moodul:Sources 146. real: attempt to concatenate local 'prefix' (a nil value).
kolendan sijaduz:	Arcetri[d], Toscana suurhertsogkond[d]
tat:	Vincenzo Galilei[d]
mam:	Giulia Ammannati[d]
avtograf:
	Galilei Galileo VikiAitas
	Om sädusid VikiPurtkiš

Galileo Galilei (mugažo italijan kelel, italijan virkand: [ɡaliˈlɛːo ɡaliˈlɛi]; sünd. 15. uhoku 1564, Piz, Florencijan gercogkund — kol. 8. viluku 1642, Arčetri, Toskanan Sur' gercogkund) — italine fizikantedomez', mehanikantedomez', astronom, filosof da matematikantedomez', kudamb valaitoiti lujas ičeze aigoiden tedod. Hän ezmäižen kävuti teleskopan taivazhibjoid kaclemas i tegi äjid surid astronomižid avaidusid.

Galilei — eksperimentaližen fizikan alusenpanii. Ičeze eksperimentoil hän kumaiži vahvas Aristotelän spekulätivižen metafizikan i pani klassižen mehanikan alust.

Biografii

Mez' libui bajarišton roduspäi. Openui Pizan universitetas vspäi 1581, möhemba pördui sihe i radoi matematikan professoran vspäi 1589. Läksi Padujan universitetha vl 1592 penen paukan tagut, siš oli astronomijan, matematikan i mehanikan opendajan vhesai 1610. Ühtenaigašti Galilei oli otnus tedoradho.

Elon aigan Galilei oli tutab kut geliocentrižen Mail'man sisteman polenpidai. Nece vei händast konfliktannoks katolišt jumalankodikundad vaste. Tedomez' vei jäl'gmäižid päivid kanzaližes usadibas kodiarestan al.

Katoližen jumalankodikundan komissii radoi vll 1981−1992 i reabilitirui Galilejad, päti, miše inkvizicii tegi värin vl 1633, konz pani mehele pučtas Kopernikan teorijaspäi.

Homaičendad

↑ http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Galileo.html
1 2 Галилей Галилео // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q5061737'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q17378135'></a>
↑ Berry A. A Short History of Astronomy — London: John Murray, 1898.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q19939115'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q84'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q19025604'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q1232629'></a>

Galilei Galileo Vikiaitas

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.

[[http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Galileo.html_http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Galileo.html]<span_class="wef_low_priority_links"></span><div_style="display:none"></div>-1] ttp://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Galileo.html

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q3331189"_data-entity-id="Q17378135">Галилей_Галилео_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]<span_class="wef_low_priority_links">_—_3-е_изд._—_<span_title="Москва"_style="border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap">М.</span>:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1969.</span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q5061737"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q17378135"></a></div>-2] 1 2 Галилей Галилео // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q5061737'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q17378135'></a>

[<span_class="wikidata_cite_citetype_Q7725634"_data-entity-id="Q19025604"><i_class="wef_low_priority_links">[[:d:Q19939115|Berry&nbsp;A.]]</i>_[[:d:Q19025604|A_Short_History_of_Astronomy]]<span_class="wef_low_priority_links">_—_[[:London|London]]:_[[:d:Q1232629|John_Murray]],_1898.</span></span><div_style="display:none"><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q19939115"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q84"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q19025604"></a><a_href="https://wikidata.org/wiki/Track:Q1232629"></a></div>-3] Berry A. A Short History of Astronomy — London: John Murray, 1898.
<a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q19939115'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q84'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q19025604'></a><a href='https://wikidata.org/wiki/Track:Q1232629'></a>

[1]

[2]

[3]