Išim (lidn, Tümenin agj)

Išim
Ишим
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2025)	67,345 ristitud
Pind	46,1 km²
Pämez'	Fedor Šiškin; (sulaku 2012—)
Telefonkod	+7−34 551-xx-xxx
Avtokod	72
Aigvö	UTC+5 (MSK+2)

Išim (ven.: Иши́м) om Venäman lidn da lidnümbrik Tümenin agjan suvipäivnouzmas. Se om federacijan subjektan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, om Išiman rajonan administrativižeks keskuseks mugažo, ei mülü sihe.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1670 (vai 1687) kuti Korkin-slabad (ven.: Коркина слобода). Vspäi 1721 i kaiken 19. voz'sadan aigan vedihe Nikol'skai-jarmankad tal'vkuidme. Vl 1782 sai makundan lidnan statusad nügüdläiženke nimenke. Nimitihe jogen mödhe, mülüi Tobol'skan gubernijha.

Lidn kändihe tegimišton keskuseks 19. voz'sadan lopus. Vspäi 1913 Išim-raudtestancii radab Transsiban päjonol, «Tümen' — Omsk»-keskustan pol'tel.

Išim šingotase mašinansauvomižen tegimel^[1] (mašiništ kivivoin da gazan sarakon täht), mehanižel tegimel (raudtetransportan kohenduz i varapaloiden pästand), sauvondmaterialiden edheotandoil (raudbeton, asfal't), sömtegimištol (leibänproduktad, konditerine fabrik, maidkombinat, lihakombinat, alkogoližiden i alkogolitomiden jomižiden tegimed), kengiden i omblendan fabrikoil.

Geografijan andmused

Lidn sijadase ümbärdajan rajonan keskuzpalan suves, Išim-jogen hural randal (Irtišan hura ližajogi), 82 metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.

Matkad Tümenihesai om 267 km lodeheze-päivlaskmha orhal, 302 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Nazivajevsk (Omskan agj) 132 km suvipäivnouzmha orhal vai Transsibal, 201 km avtol, i Petropavlovsk (Kazahstan) 140 km suvhe orhal vai 163 km avtotedme.

Klimat om ven kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +1,7 C°, kezakun-elokun +16,2..+19,0 C°, tal'vkun-uhokun −13,9..−16,2 C°. Ekstremumad oma −51,1 C° (tal'vku) i +38,0 C° (kezaku, heinku). Kezaaigan minimum om −3,3 C° (eloku), tal'vaigan maksimum om +4,1 C° (tal'vku, viluku, uhoku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum om +1,4 C°). Paneb sadegid 393 mm vodes, enamba heinkus-elokus (57..63 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (14 mm kus).

Tobmuz

Išim om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks.

Eläjad

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 65 243 ristitud, vn 2021 — 67 614 ristitud. Kaik 65 259 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb ristitišt oli 67 800 eläjad vl 2003 i om nügüd'.

Rahvahad (ozutadud rahvahudenke vl 2010): venälaižed — 95,5 %, toižed rahvahad — 4,5 %.

Ortodoksižen hristanuskondan viž pühäpertid^[2] oma saudud lidnas: Jumalannägundan päjumalanpert' (om sätud vspäi 1793), ph. Mikulai-čudonsädajan päjumalanpert' (letihe vll 1886−1891), kaks' jumalanpertid i časoun'.

Openduz

Lapsiden opendusen aluzkundad oma nell'toštkümne nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 1..3, 5..10, 14, 19, 21, 23, 24), seičeme keskškolad (nomer 1, 4, 5, 7, 8, 12, 31), ortodoksižen hristanuskondan gimnazii, jumalanpertin tulendan škol, digitaližiden tehnologijoiden InnoSfera-akademii lapsiden täht, kiruhlugendan da intellektan šingotesen IQ007-škol, norišton i lapsiden ližaopendusen äiprofil'ne keskuz, čomamahtoiden škol, horeografijan keskuz, lapsiden da norišton olimpižen varan sportškol.

Išiman ăiprofil'ne tehnikum^[3], medkolledž^[4] i Išiman pedagogine institut Petr Jeršovan nimed^[5] (Tümenin valdkundaližen universitetan filial) oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei

Išim-lidnan administracijan sauvuz (2018)
Jumalannägundan päjumalanpert', vn 2014 nägu
Išiman pedagogine institut Petr Jeršovan nimed vl 2019 (Tümenin valdkundaližen universitetan filial)
Išim-lidnan kul'turkeskusen kinoteatr (vn 2013 olend)
Išim-päraudtestancii vl 2008