Imetaiživatad

Imetaiživatoiden erazvuiččend

Valdkund:	Živatad
Tip:	Sel'gjäntkeižed (Chordata)
Klass:	Imetaiživatad (Mammalia)

Latinankel'ne nimi

Mammalia (Linnaeus, 1758)

Sistematik
Vikierikoiš

Kuvad
Vikiaitas

ITIS 179913

NCBI 40674

Imetaiživatad (latin.: Mammalia) om sel'gjäntkeižiden živatoiden klass. Se mülütab 26..29 heimkundad.

Klassan živatoiden päine eriližuz om poigaižiden sötlend maidol. Klass mülüb nell'jaugaižed-üläklassan sinapsidad-kladha. Kaik enamba mi 6400 eläbad imetaiživatoiden erikod om ümbrikirjutadud mail'man biologil, ristit (latin.: Homo sapiens) om necen klassan pala mugažo. Tetas enamba mi 20 tuhad erikoid imetaiživatoiden klassas kadonuzidenke erikoidenke.

Teriologii (ende mammaliologii) tedoidab imetaiživatoid. Živatvodind om tedo imetaiživatoiden kazvatuses päpaloin.

Leviganduz

Imetaiživatad elädas läz kaikedme mail'madme: läz kaikil kontinentil, kaikiš valdmeriš, sariden enambuses, polärižiš tahondoiš, korktoil mägil, letetazangištoiš. Ei ole imetaiživatoid valdmeren süvüziš i Antarktidas, no jäl'gmäižes om löutud kadonuziden erikoiden kaivandusid. Ühten erikon levigandmižavaruz ei ole sur' päpaloin, erikon živatad oma ümbrišton arvoimižihe sidodud znamasižešti.

Enamba kaiked endemikoid elädas Indonezijas, Filippinoil, Avstralijas i Meksikas.

Ümbrikirjutand

Imetaiživatad libuiba šingotadud sinapsidoišpäi triaspordon lopus. Erikoiden irdpol'ne nägu om erazvuitte lujas, no sättutoitab nell'jaugaižiden organizman ühthižele sauvondale, anatomijan i fiziologijan ned-žo funkcionaližed sistemad oma toižil nell'jaugaižil. No äjad ned sistemad šingotihe lujas imetaiživatoil, ka lugetas necidä sel'gjäntkeižiden klassad kaikiš enamba organizuidud.

Homaičendad

Imetaiživatad Vikiaitas

Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.