Koror (lidn)
| Valdkund | Palau |
| Eläjiden lugu (2013) | 8,744 ristitud |
| |
| Telefonkod | +680−488 |
| Aigvö | UTC+9 |
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.
Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat Koror (mugažo anglijan kelel, anglijan virkand [ˈkɔːˌrɔːr], japon.: コロール Korōru) om kaikiš suremb lidn Palaus da sen enzne pälidn vn 2006 redukun 7. päivhäsai. Lidn om Koror-štatan administrativižeks keskuseks.
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Eländpunktan aluz om pandud vl 1866. Vll 1919−1947 Koror oli Suvine Tün'valdmerine mandat-territorijan administrativižeks keskuseks. Se alištui Japonijan tobmudele. Tähäsai lidn om valdkundan azjaline keskuz.
Koror šingotase valdkundaližil aluzkundoil, tuncan eksportal i kokoskopran tehmižel. Turizman sarak om šingotadud: 22 adivpertid, kahesa motelid, kurortad, restoranad, öližed klubad. Lidnan port radab lähižel Malakal-sarel.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Lidn sijadase Koror (Oreor)-sarel, otab saren suvipäivlaskmašt palad. Matkad Ngerulmud-pälidnhasai om 20 km pohjoižpäivnouzmha.
Klimat om tropine vihmmecoiden. Kin keskmäine lämuz om +27,2..+28,0 C° vodes läbi. Paneb sadegid 3758 mm vodes, enamba kezakus-heinkus (438..458 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (208..231 mm kus).
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vl 2005 lidnan eläjiden lugu oli 12 676 ristitud sen ümbrištonke[1], valdkundan koume videndest. Lidn da ümbrišt mülüdas Koror-štatha 18 km² pindanke.
Rahvahad: mikronezijalaižed — 80 %, filippinalažed — 19 %, toižed rahvahad — 1 %.
Uskojad oma katolikad i buddistad.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
- ↑ Population of capital cities and cities of 100 000 or more inhabitants (Pälidnoiden i lidnoiden enamba mi 100 tuhad eläjidenke ristitišt, unstats.un.org). — Lp. 64. (angl.)
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
 |
Koror (lidn) Vikiaitas |