Optik

Vikipedii-späi
Optižiden ladimiden kuva vn 1728 enciklopedijaspäi

Optik (amuižgrek.: ὀπτική-sanaspäi optikē «irdpol'ne nägu»), vai optine fizik, om fizikan jaguz, tedoidab vauktusen ičtazvedandad i ičendoid, sidä kesken sen vastamižpaineg substancijanke i instrumentoiden sädand kävutamha vai detektiruimha vauktust[1].

Järgeližikš optik ümbrikirjutab nägujan, ul'traruskedsinižen i infrarusttan sädegoičendoiden ičtazvedandad. Sikš ku vauktuz om elektromagnitižeks lainheks, ka analogižed ičendad oma elektromagnitižen sädegoičendan toižil formil, mugomid kut röntgensädeged, mikrolainhed i radiolainhed. Voib sel'gitada optižiden nägusiden enambust klassižen elektrodinamikan abul.

Optikantedomehed tedoitas optikad. Se tedo om aktualine i tedoidase äjiš lähižiš disciplinoiš, sen paloin astronomijas, inženerižen tön erazvuiččiš sarakoiš, fotografijas, medicinas (eriližešti oftal'mologii i optometrii). Voib löuta optikan otandoid kävutamižhe erazvuiččiš tehnologijoiš i jogapäiväližiš kaluiš: zerklod, linzad, teleskopad, mikroskopad, lazerad, kuidoptik.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Optik augotihe linzoiden sädandaspäi Amuižes Egiptas i Mesopotamijas. Kaikiš amuižembad linzad oma löutud Krit-sarel, ned oma tehtud kvarcan poliruidud kristallišpäi, datiruihe tegesid vl 2000 EME, kaitas Iraklionan Arheologižes muzejas (Grekanma). Linzad Rodos-sarelpäi datiruišoiš läz 700. vodel EME, mugažo assirižed linzad, mugomad kut Nimrudan linz.

Amuižed rimalaižed i grekalaižed täuduiba stökolšuruid vedel tegemha linzoid. Vauktusen i nägemižen teorijoiden šingotez filosofil jäl'genzi niid praktižid satusid Amuižes Grekanmas i Indijas. Geometrine optik šingotihe Amuižiš Grekanmas i Rimas.

Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]

  1. McGraw-Hill Encyclopedia of Science and Technology (Tedon da tehnologijan Makgrou-Hill-enciklopedii). — 5. pästand. — McGraw-Hill, 1993. (angl.)


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.