Mine sisu juurde

Paskač

Vikipedii-späi
Kodipaskač
Kodipaskač
Kodipaskač
Tedoklassifikacii
Valdkund: Živatad
Tip: Sel'gjäntkeižed (Chordata)
Klass: Lindud (Aves)
Heimkund: Pasklindunvuiččed (Passeriformes)
Sugukund: Pasklindud (Passeridae)
Heim: Todesižed pasklindud (Passer)
Erik: Kodipaskač
Latinankel'ne nimi
Passer domesticus (Linnaeus, 1758)
Areal
Image
     londuseline areal     levitadud areal


Sistematik
Vikierikoiš


Kuvad
Vikiaitas

ITIS 179628
NCBI 48849

(Kodi)Paskač vai (Kodi)Pasklind (latinan kelel: Passer domesticus), mugažo Hereč paginoiš, om lujas levitadud erik todesižiden pasklinduiden heimos (Passer), pasklinduiden sugukundas (Passeridae) da pasklindunvuiččiden heimkundas (Passeriformes). Se om üks' tetabiš linduišpäi, kudambad elädas ristitun kodin rindal, i kudambid tunttas hüvin meiden tahoiš irdpol'žen nägun da harakterižen änen mödhe.

Levigandmižavaruz

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Ende kodipasklindun areal oli röunanus Pohjoižel Evrazijal. Paskačud elädas nügüd' Evropas da Azijas (päiči Arktikas, Azijan pohjoižpäivnouzmpol'žid, keskuz- da suvipäivnouzmpol'žid rajonid), i mugažo Pohjoižes da Päivnouzmpol'žes Afrikas, Senegalas, Penes Azijas, Arabijan pol'sarel da Javan sarel.

20. voz'sadan augotišespäi ristitud oma tonuded paskačuid erazvuiččihe valdkundoihe (Afrikan suvehe, Avstralijaha, Udhe Zelandijha, Pohjoiž- da Suviamerikha), kudambas nened linduižed elädas nügüd'.

Irdpol'ne nägu

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Täuz'kaznuden hibjan piduz om 14:späi 18:hesai santimetrad, veduz oleskeleb 21:späi 37:hesai grammad, suugiden maihutuzkeskust sase 22:späi 27:hesai santimetrad. Emäč om burhahk, sel'g om burakaz pitkähkoiden muzoiden kirjaviden läipidenke, sil'män päl om loštakaz vauvaz kulm, n'ok om pakuižbur. Ižačul hibjan alapala om vauvhamb, ani hahk, üläh om loštakaz. Tuhkhahk šapkaine om päl, modpolišk om vauvaz hahk, must šoid mäneb sil'män al, om mustoid läipid kurkul da rindhal. N'ok om must, jaugad oma burahkod. Än' — čirkinehen erazvuiččed toižendad.

Paskačun munad.

Erazvuiččed sömjändused ližadasoiš gavedile da kazmusiden semnile sötamha paskačuid. Parad formiruišoiš tal'ven lopuks, sil aigal paskačuiden keskes om eläbzoitust, ižačud čirkaba komedas, kimiba, toratas. Pezoitelesoiš erazvuiččiš peitsijiš, tobjimalaz puižiden da kivižiden sauvotusiden pal'huziš, murdoiden kogoiš, kodiš, uruiš, päskhaižiden pezoiš. Paskačud tehtas kogonaižid pezoiden žiloid. Ezmäine nor' pol'v sünduse (lähteb munišpäi) sulakuspäi, poigmine lopiše elokus, sezonas par ehtib kazvatada 2..3 pezakundad. Lindunpoigaižed södas tobjimalaz erazvuiččid sel'grodatomid. Paskačud voidas eläda 13:he vodhesai.