Portu Alegri

Portu Alegri
Porto Alegre
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Brazilii
Eläjiden lugu (2020)	1,488,252 ristitud
Pind	495,39 km²
Pämez'	Sebastjan Melo; (2021−2024,; Sebastião Melo)
Telefonkod	+55−51
Aigvö	UTC−3

Portu Alegri (port.: Porto Alegre [ˈpoʁtwaˈlɛɡɾi] «ihastoitai merikar») om lidn Brazilijan suves. Se om valdkundan kaks'toštkümnenz' lidn eläjiden lugun mödhe i kaikiš suvižemb millionnik, Riu-Grandi-du-Sul-štatan administrativine keskuz (vspäi 1811).

Mail'man socialine forum (angl.: World Social Forum / WSF, port.: Fórum Social Mundial) zavodihe arni necen lidnan administracijan iniciatival i mäni Portu Alegriš vll 2001, 2002, 2003, 2005, 2010 i 2012 kut al'ternativ Davosan ekonomižele forumale.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunktan aluz om pandud formaližešti vn 1772 26. päiväl keväz'kud kut Riu-Grandi-du-San-Pedru-territorijan uz' pälidn, sil aigal pol'tošt tuhad eläjid oli jo Portu Alegriš. Sai lidnan statusad vn 1810 tal'vkus. Kätihe uden San-Pedru-du-Riu-Grandi-du-Sul-territorijan tobmuden keskuseks vn 1811 tal'vkus. Šingotihe kut meriport 19. voz'sadal, vastsi äi immigrantoid Germanijaspäi. Vl 1872 ezmäine tramvai oli töhöpästtud, vspäi 1874 elektruz om lidnas, vl 1899 lidnan ezmäine kanalizacijan sistem oli vaumitud.

Portu Alegri šingotase metallurgijal, mašinansauvomižel, kivivoinhimijal, elektronikan pästandal (Dell Computers, mikroshemiden CEITEC-tedoiduzkeskuz), sömtegimištol sijaližel torhudel, kebnal tegimištol (kengäd), torguindal, tervhudenkaičendal i turizmal. Neniden kompanijoiden päfaterad oma saudud lidnha: Gerdau (terasen kaikiš suremb pästand Latinižes Amerikas), Petroleo Ipiranga (kivivoin samine da ümbriradmine), Companhia Zaffari (supermarketoiden verk). Avtoiden ühthekeradamine (General Motors) mäneb lodehližes El'dorado-du-Sul-tegimištzonas.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase štatan päivnouzmas, Atlantižen valdmeren järedan Patus-merilahten randal, Žakui-jogen Guaib-hijaman lanktendanno sihe, kümne metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Brazilia-pälidnhasai om 2027 km pohjoižhe.

Klimat om subtropine valdmeren. Keza om päivoikaz, kezaku om pil'vekaz. Voden keskmäine lämuz om +19,6 C°, kezakun-elokun +14..+15 C°, tal'vkun-keväz'kun +23..+25 C°. Ekstremumad oma −3,0 C° (heinku) i +40,3 C° (tal'vku). Paneb sadegid 1425 mm vodes, kuidme 92 millimetraspäi (keväz'ku) 138..141 millimetrhasai (kezaku, heinku, sügüz'ku i reduku). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..83 % röunoiš voden aigan.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vl 2010 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 365 039 ristitud, i sil aigal se oti 10. sijad valdkundas. Vl 2013 lidnan ristitišt oli 1,47 mln eläjid. Läz 4,4 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas (2010 i 2020, videnz' sija valdkundas). Lidnan da sen aglomeracijan ristitišt om kaikiš suremb i läz kaikenaigaine vspäi 2010.

Religijan mödhe (lidnan eläjad, 2010): riman katolikad — 63,9 %, protestantad — 11,7 %, religijatomad — 10,4 %, spiritistad — 7,0 %, toižed uskojad — 7,0 %.

Transport[vajehta | vajehtada tekst]

Avtobusad i taksid oma kundaližeks transportaks lidnas. Metropoliten radab vspäi 1985 (üks' jono, 22 stancijad, 44 km raudted) Trensurb-kompanijan ohjandusel al, sen üks'jäine jono mäneb lidnaspäi pohjoižihe ezilidnoihe.

Avtomatižen monorel'san üks'kilometrine jono ühtenzoitab rahvahidenkeskeiženke lendimportanke Salgadu Fil'jun nimed^[1] (POA / SBPA, 8,3 mln passažiroid vl 2019) Aeroport-metrostancijaspäi, ühesas kilometras pohjoižpäivnouzmha lidnan keskusespäi. Lendimportaspäi tehtas reisid Suviamerikan erasihe-se pälidnoihe (Buenos Aires, Santjago, Panam, Lim), Brazilijan surihe lidnoihe.