Mine sisu juurde

Brazilia

Vikipedii-späi
Brazilia
Brasília
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Brazilii
Eläjiden lugu (2016) 2,977,216 ristitud
Pind 5,802 km²
Brazilia Brasília
Telefonkod +55−61
Aigvö UTC−3


Brazilia (port.: Brasília [bɾaˈziʎɐ]) om Brazilijan administrativine pälidn. Se om Pälidnan federaližen ümbrikon keskuz, nellänz' surtte lidn valdkundas eläjiden lugun mödhe.

Vn 2014 Mail'man futbolčempionatan i vn 2016 Kezaližiden Olimpižiden vändoiden erased futbolvändod mäniba neciš lidnas.

Vn 1891 Brazilijan uz' Konstitucii mainitihe uden pälidnan sijan — savannan 14 tuh. km² tuhas kilometras mererandaspäi. Valitihe sijad edahan olijoiš keskusišpäi šingotamha territorijad, mugažo sodameletusišpäi. Olnu vspäi 1955 prezidentaks Žuselinu Kubiček sädi käsköid sauvomha ut pälidnad da avaita sidä hänen tobmuden vižvoččen strokun aigan. Vl 1956 vahvištihe Lusio Kostan «lipkaine»-koncepcijad, sid' vl 1957 5550 ristitud projektiruihe lidnad. Kaik 60 tuhad radnikoid (kandangus) sauvoiba lidnad 41 kud vozil 1956−1960. Vn 1960 21. sulaku lugese alusenpanendan dataks da lidnan avaiduseks, sid' sirdihe valdkundan pälidnad Braziliaha Riospäi.

Brazilia šingotase pälidnan funkcijoil, sauvondal, mecan ümbriradmižel, sömtegimištol, zelliden pästandal, reciklingan kompanijoil, telekommunikacijoiden i vizualižen čomamahton sarakoil, poligrafijal i programholitusen tehmižel, bankingal i finansižil holitišil.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Lidn sijadase Brazilijan keskusen suvipäivnouzmas Brazilijan mägitazangištol, 1000..1200 m korktusil, 1141 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Pälidn seižub Paranoa-vezivaradimen randoil 80 km pitte (pind 40 km²), ümbärdab sidä.

Klimat om subekvatorialine. Voden keskmäine lämuz om +20,6 C°, čurazund kuidme neciš znamoicendaspäi om koumhe Cel'sijan gradushasai. Heinkun lämuz om +18,3 C°, sügüz'kun-sulakun +20,9..+21,7 C°. Ekstremumad oma +0,1 C° i +39,9 C°. Paneb sadegid 1540 mm vodes, om kaht sezonad: kuiv (semendku-sügüz'ku, 10..55 mm kuidme) da neps (reduku-keväz'ku, 170..245 mm kus).

Vn 1988 valdkundan Konstitucijan mödhe, ei ole municipalitetoid federaližes ümbrikos de jure, no lugetas Brazilijad lidnaks todeks.

Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 2 469 489 ristitud, hot' lidnan projektiruidud ristitišt oli vaiše 400 tuh. eläjid. Vl 2007 läz 3,5 mln ristituid elihe Brazilian lidnaglomeracijas (nellänz' surtte valdkundas), sihe mülütadas jo lähižiden štatoiden-ki paloid.

Vl 2011 kaikiš suremb KSP ühthe henghe Brazilijas oli neciš lidnas (US$25,062). Kaik KSP oli R$133,4 mlrd (US$64,1 mlrd), nece oli läz Vaugedvenäman surtte.

Üläopendusen valdkundaližed aluzkundad:

  • Brazilian universitet[1] (port.: Universidade de Brasília / UnB), om avaitud vl 1962, 48 tuhad üläopenikoid vl 2018;
  • Federaližen ümbrikon universitet (Universidade do Distrito Federal Jorge Amaury) vspäi 1992;
  • Tehvhuztedoiden üläškol (Escola Superior de Ciências da Saúde / ESCS) vspäi 2001.

Privatižed aluzkundad:

  • Brazilian universitetine keskuz (Centro de Ensino Unificado de Brasília / CEUB), alusenpanend 1968;
  • Brazilian katoline universitet[2] (Universidade Católica de Brasília / UCB), om avaitud vl 1974, 17 tuh. üläopenikoid;
  • Paulista-universitetan filial (Universidade Paulista, baziruiše San Paulus).

Avtobusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Vspäi 2001 metropoliten radab lidnas (vspäi 2010 om kaks' jonod, 24 stancijad, 42,4 km raudted). Mugažo vspäi 2010 saudas kebnmetron jonoid (vspäi 2014 om kaks' jonod).

Rahvahidenkeskeine civiline Brazilia-lendimport Žuselinu Kubiček-prezidentan nimed[3] (BSB / SBBR, 16,7 mln passažiroid vl 2019, heišpäi rahvahidenkeskeižil reisil 617 tuh.) sijadase 11 km suvhe lidnan keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid Brazilijadme tobjimalaz, mugažo Suviamerikan maihe, AÜV:oihe i Lissabonha.

  1. Brazilian universitetan sait (unb.br). (port.)
  2. Brazilian katoližen universitetan sait (ucb.catolica.edu.br). (port.) (isp.)
  3. Rahvahidenkeskeižen Brazilia-lendimportan sait (bsb.aero). (port.)



Suviamerikan pälidnad
Asunsjon | Bogota | Brazilia | Buenos Aires | Džordžtaun | Karakas | Kito | Lim | Montevideo | Paramaribo | Santjago | Sukre