Mine sisu juurde

Surat

Vikipedii-späi
Surat (veps. i angl.)
सूरत (hindi)
સુરત (gudžarati)
Valdkund Indii
Eläjiden lugu (2021) 6,936,534 ristitud
Pind 461,6 km²
Surat (veps. i angl.) सूरत (hindi) સુરત (gudžarati)
Pämez' Nirandžan Zanzmera
Telefonkod +91-(0)261-xxx-xxxx
Aigvö UTC+5:30


Surat (mugažo anglijan kelel; hindi: सूरत, gudžarati: સુરત [suɾət], vanh. Surjapur — «Päiväižen lidn») om Indijan kahesanz' surtte lidn-millioner, Gudžarat-štatan kahtenz' surtte lidn Ahmedabadan jäl'ghe.

Eländpunktan aluz om pandud Gopi-brahmanal 15. voz'sadan lopus. Vodele 1512 Surat oli Indijan päivlaskman znamasižeks rahvahidenkeskeižeks portaks. Portugalijalaižed sauvoihe lidnusen vl 1540, se seižub nügüd'aigan-ki.

Vozil 1615−1687 Angližen Ost-Indijan kompanijan üht torguindfaktorijoišpäi sijazihe Suratas. Vl 1668 kompanii pani torguindfaktorijan alust Bombeihe, sid' Suratan ižanduz mäni lanktushe.

Vl 1837 lämoipalo da sur'vezi murenzihe lidnan tobmad palad.

20. voz'sadan augotišele Surat kändihe möst torguindan i kebnan tegimišton keskuseks.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Surat sijadase štatan suves, sen keskuzpala seižub 22 kilometras Arabijan meren randištospäi. Randanpird om 35 kilometrad. Lidn sijadase 284 km suvhe štatan Gandinagar-pälidnaspäi.

Kaiken lidnan keskmäine korktuz om 34 m ü.m.t.. Lidnan keskuzpala levigandeb alangištos 13 m ü.m.t. korktusel, sijadase Tapti-jogen hural randal.

Klimat om tropine savannan, mussonine räk. Om kaks' sezonad: vihmoiden da kuivaig. Räkämbaižed oma sulaku, semendku da kezaku, niiden keskmäine lämuz om +30..+31 C°. Tal'vkun da vilukun kesklämuz om +23 C°. Ekstremumad oma +4,4 C° (viluku) i +45,6 C° (sulaku-kezaku). Paneb sadegid 1200 mm vodes. Kezaku-sügüz'ku oma vihmasižed (200..450 mm kus), sen tagut lujad sur'veded oleldas. Kuiv pord om jättud aig (43 mm kaikes pordos). Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 33..44 % röunoiš kül'mkus-sulakus i 70..80 % kezakus-sügüz'kus.

Surat jagase seičemeks administrativižeks zonaks.

Lidnan ristitišt ületi millionad 1980-nziden voziden augotišes (912 600 eläjad vl 1981 i 1 519 000 eläjid vl 1991). Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 4 462 002 ristitud 326,5 km² pindal. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'.

Suratan kogosüdäiprodukt om 40 bln US$ fiskaližel vodel 2011−2012 (kahesanz' sija Indijan lidnoiden keskes), vl 2010 se oli 14 bln US$.

Lidn om Indijan kul'turan da turizman keskuz, diamantoiden leiktamižen da poliruindan mail'man keskuz, Indijan «šuukan pälidn». Toižed tegimišton sarakod oma kivivoin da gazan samine, laivansauvomine, metallurgii, mugažo cementan, mineraližiden heretusiden da bumagan tehmine.

Mail'man elektrotehnologižiden IBM- da Wipro-kompanijoiden palakundad sijadasoiš lidnas (faktižešti vai virtualižešti).

Avtobusad da kiruhavtobusad oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Kebnan metron kahten jonod sauvomine jätktase vspäi 2021 i linneb vaumiž vn 2027 lopus. Surat-päraudtestancii radab vspäi 1860.

«Deli — Mumbai»-kiruhte läbitab lidnad, mugažo «Surat — Kolkat»-kiruhte zavodiše lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Surat-lendimport[1] (STV / VASU, 1,2 mln passažiroid vl 2022) sijadase 11 kilometras suvipäivlaskmha lidnan keskusespäi Magdall-avanportanno (Magdalla). Sišpäi tehtas reisid Indijan surihe lidnoihe i lähižiden štatoiden lidnoihe, AÜE:n Šardžaha i Dubaihe.

  1. Rahvahidenkeskeižen Surat-lendimportan sait (suratinternationalairport.com). (angl.)