Vankuver

Vankuver
Vancouver
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Kanad
Eläjiden lugu (2021)	662,248 ristitud
Pind	123,63 km²
Pämez'	Ken Sim; (kül'mku 2022—,; Kenneth Sim)
Telefonkod	+1−604, +1−778, +1−236
Aigvö	tal'vel UTC−8,; kezal UTC−7

Vankuver (angl.: Vancouver [vænˈkuːvər], francine virkand: [vãkuvaɛ̯ʁ] vai [vɑ̃kuvɛʁ]) om Kanadan lidn da port Britanine Kolumbii-provincijas. Se om provincijan kaikiš suremban lidnaglomeracijan keskuz.

Istorii

Nügüdläižen eländpunktan aluz om pandud anglijalaižel Edvard Stamp-merimehel vl 1867 kuti mecpilindan edheotand da žilo senno. Sen möndan jäl'ghe nimitihe edheotandad «Hastings Mill», sišpäi sijan nimi — Gastaun (angl.: Gastown). Vl 1870 kolonialine ohjastuz udesnimiti sidä Granvill'. Vl 1884 märitihe Kanadan tün'valdmerižen raudten loppunktad i valitihe penen Granvillin territorijad, merivaldmad oliba siš.

Vspäi 1886 se om lidnan statusanke i nimitase nügüd'aigaižikš britanižen Džordž Vankuver-kapitanan kanzannimen mödhe hänen sijaližen merenrandišton tedoidusen taguiči vl 1792. Vl 1897 raudte tuli lidnha, se šingotaškanzi lujas, ristitišt ližadui ühtes tuhaspäi vl 1886 sadha tuhazesai vodele 1911.

Lidn vastsi Tal'veližid Olimpižid vändoid vn 2010 uhokus-keväz'kus.

Vankuver šingotase järedal valdmeriportal (141 mln tonnoid jüguid i 810 tuh. passažiroid vl 2022, kaikiš suremb valdkundas), sauvondal, turizmal (10,3 mln matknikoid vl 2017), programholitusen, videovändoiden i biotehnologijoiden edheotandoil, aerokosmižel sarakol. Lidn om fil'miden, mul'tfil'miden i TV-serijoiden sädandan koumanz' surtte keskuz Pohjoižamerikas (läz 65 fil'mad i 55 TV-serialad joga vodel). Valdkundan mecanümbriradmižen i kaivuztegimišton kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Freizer-jogensun (angl.: Fraser) oiktal randal i Tünen valdmeren Gžordžijan sal'men Berrard-lahten randal, 0..152 m ü.m.t. korktusil. Ühthine pind om 123,63 km², sidä kesken kuivma 115,18 km², vezi otab 8,45 nellikkilometrad. Korktad mäged seištas lähižil tahondoil kaikiš polišpäi. Nened ezilidnad ümbärtas Vankuverad: Bernabi päivnouzmas (regionan administracijan sijaduz), Nju Uestminster suvipäivnouzmas, Ričmond suves, Uest Vankuver lodehes, Nort Vankuver pohjoižes.

Klimat om ven valdmeren, pehmdanke tal'venke, Keskmeren klimatan röunal. Keza om päivoikaz lujas, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +10,4 C°, kezakun-elokun +15,7..+18 C°, tal'vkun-uhokun +3,6..+4,9 C°. Ekstremumad oma −17,8 C° (viluku, tal'vku) i +34,4 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +3,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +18,4 C° (uhoku). Ei olele haloid semendkus-elokus (semendkun minimum om +0,6 C°). Paneb sadegid 1160 mm vodes, enamba kül'mkus-vilukus (172..175 mm kus), vähemba heinkus-elokus (34..36 mm kus). Paneb 36 sm lunt tal'ven seičemes päiväs keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 61..63 % röunoiš semendkus-elokus, 75..81 % redukus-uhokus.

Tobmuz

Vankuver jagase kaks'kümneks kahteks nimitadud neiborhudaks oficialižešti.

Lidnan tobmuden pämez' om mer (angl.: Mayor of Vancouver), valičese nelläks vodeks. Edeližed merad oma Kennedi Stüart (Kennedy Stewart, kül'mku 2018 — kül'mku 2022), Gregor Robertson (tal'vku 2008 — kül'mku 2018).

Eläjad

Vl 2011 lidnan eläjiden lugu oli 603 502 ristitud, vl 2016 — 631 486 ristitud, vl 2021 — 662 248 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Läz 2,65 mln ristituid elädas lidnaglomeracijas 2878,93 km² pindal vn 2021 andmusiden mödhe (vl 2016 oli 2,4 mln eläjid, koumanz' surtte valdkundas).

Vl 2006 anglijan kel' ei olend maman keleks eläjiden polen täht.

Religijan mödhe (2021): religijatomad i ateistad — 55,8 %, hristanuskojad — 29,9 %, buddistad — 4,0 %, islamanuskojad — 2,8 %, sikhad — 2,5 %, induistad — 1,9 %, judaizman uskojad — 1,8 %, toižed uskojad — 1,3 %.

Transport

Avtobusad, trolleibusad, ezilidnelektrojonused i kebn metro (vspäi 1985, angl.: SkyTrain «taivhaline jonuz», koume jonod 53 stancijanke, 79 km raudted, kaikiš pidembiš avtomatižiš metrosistemišpäi mail'mas) oma kundaližeks transportaks lidnas da sen ezilidnoiš. SeaBus-ehtatim («meriavtobus») ühtenzoitab Nort Vankuver-lidnanke vižtoštkümnes minutas. Järed meriport radab lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Vankuver-lendimport^[1] (YVR / CYVR, 25,9 mln passažiroid vl 2018) sijadase ičeze penel Si-sarel jogen suhištos ani suvipäivlaskmha lidnaspäi Ričmond-ezilidnas, kaks'toštkümnes kilometras lidnan keskuzpalaspäi. Tehtas reisid AÜV:oiden i Kanadan äjihe lidnoihe, Evropan i Päivlaskmaižen Azijan pälidnoihe, Havajihe i Avstralijha.

Galerei

Lidnan tobmuden sauvuz (2012)
Pühän Rozarijan kafedraline päjumalanpert', vn 2007 nägu (riman katoline, om saudud vll 1899−1900)
Vankuveran meriport vl 2007
Vankuveran čomamahtoine galerei (2019)
Rahvahidenkeskeine Vankuver-lendimport vl 2009
Pacific Central-päraudtestancii vl 2019