Štokolov Boris

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Štokolov Boris
radmižen toižend:

pajatai, ooperilaulja

sündundan dat:

19. keväz'ku 1930(1930-03-19)[1]

sündundan sijaduz:

Siberia Krai[d], Vene NFSV[d], Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz

valdkund:

Flag of Russia.svg Venäma
Flag of the Soviet Union.svg Nevondkundaližiden Socialistižiden Tazovaldkundoiden Ühtištuz

kolendan dat:

6. viluku 2005(2005-01-06) (74 vot)

kolendan sijaduz:

Piter, Venäma

Boris Timofejevič Štokolov (ven.: Борис Тимофеевич Штоколов; sünd. 19. keväz'ku 1930, Kuzedejevo, Sibirin rand, Venäman NFST, NSTÜ — kol. 6. viluku 2005, Piter, Venäma) oli nevondkundaline i venämalaine operpajatai (bas). NSTÜ:n rahvahan artist (1966).

Biografii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tuleban aigan pajatajan tat kadoi tedmata toras Toižen mail'man sodan aigan. Vl 1944 Boris openui meriprihačuiden školas Solohkil. Tuli openumha il'mvägiden Sverdlovskan sodaškolas, i vl 1949 oli homaitud Georgii Žukov-maršalal, kudamban nevondan mödhe zavodi opendust Uralan konservatorijan vokalan fakul'tetas. Üläopenik kändihe Sverdlovskan operan da baletan stažoraks, i vspäi 1954 radoi siš ühteks päižiš solistoišpäi.

Vl 1959 Štokolov sai laureatan arvod 7. Mail'man norišton da üläopenikoiden festivalil Ven-lidnas, i Aprelevkan tegim pästi debütplatad A. Rubinšteinan i F. Šubertan romansoiden änetusidenke (8", Д—004916-7) hänen ezinendas. Sil-žo vodel pajatai oli kuctud Leningradan operan da baletan teatrha, kus radoi vhesai 1990 i sai tetabut venän operrepertuaran čomakuluks interpretatoraks.

Artist vedi aktivižen koncertradmižen, oti venän rahvahanpajoid i romansoid repertuaraks. Ezini mail'man äjil operan i koncertlavoil.

Kanz[redaktiruida | redaktiruida purde]

Pajatai oli naižiš, Nadežda oli hänen ak (1929−1990). Kaks' poigad: Aleksandr (sünd. 1954) i Timofei (sünd. 1962).

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Штоколов Борис Тимофеевич // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
Wiki letter w.svg Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.