Bolgarijan kel'
Bolgarijan kel' (ičeze nimituz: български език) om bolgarijalaižiden kel' da Bolgarijan valdkundkel'.
Ühthižed andmused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Nece kel' om indoevropine, slavine kel'. Mülüb slavižiden keliden suvižhe alagruppha. Pagižijoiden lugu om läz 9 millionad ristituid mamankeleks (2008) da 1 mln toižeks keleks. Pagištas Bolgarijas (7,2 mln vl 2015), Pohjoižmakedonijan Tazovaldkundas (2,0 mln, oficialine kirjkel'), Turkanman lodehes, Serbijan päivnouzmas, Grekanman pohjoižes, Ukrainan Odessan agjan päivlaskmas, AÜV:oiš (57 tuh. vl 2008).
Tetas kümnes paginoiden gruppas: koume päivnouzmašt, nell' päivlaskmašt, kaks' Makedonijas i emigrantoiden paginad. Reguliruindorganizacii om Bolgarijan Tedoakademijan Bolgarijan kelen institut (bolg.: Институт за български език), sijadase Sofijas, radab vspäi 1942.
Ičeze šingoteses kel' läbiti nenid pordoid: edel kirjkel't (edel 9. voz'sadad), amuižbolgarijan (9.−12. voz'sadad), keskbolgarijan (12.−16. voz'sadad), udenbolgarijan (jätktase 16. voz'sadaspäi).
Kirjamišt
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Om 30 kirjant bolgarijan kelen kirjamištos:
| А а /a/ | Б б /b/ | В в /v/ | Г г /g/ | Д д /d/ | Е е /ɛ/ | Ж ж /ʒ/ | З з /z/ | И и /i/ | Й й /j/ |
| К к /k/ | Л л /l/ | М м /m/ | Н н /n/ | О о /ɔ/ | П п /p/ | Р р /r/ | С с /s/ | Т т /t/ | У у /u/ |
| Ф ф /f/ | Х х /x/ | Ц ц /ʦ/ | Ч ч /tʃ/ | Ш ш /ʃ/ | Щ щ /ʃt/ | Ъ ъ /ɤ/, /ə/ | Ь ь /ʲ/ | Ю ю /ju/ | Я я /ja/ |
Jäl'gmäine kirjamišton reform oli vl 1945, se heiti kaht kirjant kävutandaspäi (Ѫ goläm jus i Ѣ je dvoino).
Grammatik
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Slavižiden keliden tobjan palan erineden, analitizm harakterizuib bolgarijan kel't: läz ei ole kändoid (om pronominoiš vaiše), prepozicijad i sanoiden järgenduz otiba kändoiden funkcijoid; definitine artikl' kävutase i sijadase sanan lopus. Vaiše makedonijan kel' kävutab artiklid bolgarijan kelen ližaks slavižiden keliden keskes.
Pronominad kaičiba erasiden-se kändoiden formid: nominativ, akkuzativ i dativ. Kaks' lugud oma: üks'lugu i äilugu. Koume grammatišt sugud: mužiksugu, naižsugu, kesksugu. Ei ole verban infinitivad, vajehnikoiš prezensan üks'lugun 1. personan form ozutase. Männuden aigan nell' toižendad oma kaičenus: aorist (kävutase enamba), imperfekt (ottase paksus), perfekt, plüskvamperfekt. Slavižiden keliden enambuz kadoti sidä jagod. Niiden-žo erineden, nell' modust om bolgarijan keles tegendan ümbrikirjutamižen täht: järgeližed koume (indikativ, imperativ, kondicional), i renarativ, ku pagižii ei olend todištajaks oikti i starinoičeb tegendas, kudamban todesižuz voib olda väran.
Lugusanad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- един — üks'
- два — kaks'
- три — koume
- четири — nell'
- пет — viž
- шест — kuz'
- седем — seičeme
- осем — kahesa
- девет — ühesa
- десет — kümne
- двадесет — kaks'kümne
- тридесет — koumekümne
- сто — sada
- хиляда — tuha
Frazad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Здравейте! — Tervhen!
- Как се казваш? — Kut sindai kuctas?
- От къде си? — Kugalaine oled?
- Къде живееш? — Kus sinä eläd?
- Довиждане! — Nägemižhesai!
- Благодаря ти. — Kitän.
Erased toižed sanad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- mužik — мъж
- mam — майка
- minä — аз
- hän — той/тя/то
- sanuda — казвам
- kirj — книга
- vauged — бял
- kivi — камък