Mančester

Mančester
Manchester

Lidnanznam
Valdkund	Sur' Britanii
Eläjiden lugu (2021)	551,938 ristitud
Pind	115,65 km²
Pämez'	Pol Endrüs (semendku 2024—, Paul Andrews)
Telefonkod	+44-(0)161
Aigvö	tal'vel UTC+0, kezal UTC+1

Lidnan kart (2020)

Mančester (angl.: Manchester ['mænʧɪstə]) om Suren Britanijan seičemenz' da Anglijan kudenz' lidn eläjiden lugun mödhe. Sijadase Lodehline Anglii-regionas, Sur' Mančester-grafkundas.

Nügüd'aigan lidn om valdkundan kul'turan, tegimišton da rahaazjoiden järedaks keskuseks.

Istorii

Eländpunkt sai lidnan (town) statusan vl 1301, sikš miše torguz oli siš. Vozil 1359−1838 lidn eli borough-statusata, sijaline tobmuz oli manorialižen käskuzkundan käziš.

19. voz'sadal lidn oli elänu läbi tegimištkukerduses, sid' tegihe valdkundan tekstil'tegimišton päižeks keskuseks. Vl 1830 raudte ühtenzoiti Mančesterad lähižen Liverpulinke. Se oli mail'man ezmäine kaks'raižuine raudte, ezmäižikš ajajidenke puruvedimidenke i aigplanan kävutandanke.

Vozil 1830−1840 Mančester oli joudjan torguindan polenpidajiden keskuseks. Vl 1868 lidn vastsi Britanijan profühtnendoiden kongressan ezmäšt suimad.

Lidn om olmas siti-statusanke vspäi 1853.

Vl 1919 neciš lidnas Ernest Rezerford sai himišt elementad ratud tel ezmäižen kerdan (¹⁴N + α → ¹⁷O + proton).

Toižen mail'man sodan aigan lidn oli alištunu bombardiruindoile. Raštvoiden kanman vn 1940 tal'vkus Saksanman öližed londad oliba lujad eriližešti.

Vl 1948 mail'man ezmäine programkompjuter oli sätud Mančesteras, andmused da programad kaičihe ladimen ühtes muštos fon Neimanan arhitekturan mödhe.

Nügüd'aigan mašinansauvomine, himine, kebn tegimišt (tekstiline) i bumagan tehmine oma šingotadud lidnas.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz (rusttanke jononke) Sures Mančesteras i valdkundas, vn 2009 kart

Lidn sijadase Anglijan lodehes, se seižub Penninad-mägiden päivlaskmaižen pautkenno, Irvell-jogen muugotil randoil, 38 metrad ü.m.t. keskmäiženke korktusenke.

Klimat om ven Atlantižen valdmeren märg, pil'vekaz vodes läbi, tal'vel eriližešti. Voden keskmäine lämuz om +10,0 C°, kezakun-sügüz'kun +14,0..+16,6 C°, tal'vkun-uhokun +4,5..+4,6 C°. Ekstremumad oma −17,6 C° (viluku) i +38,0 C° (heinku). Kezaaigan minimum om +0,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +19,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus, sügüz'kun minimum om 0 C°. Paneb sadegid 829 mm vodes, enamba redukus-tal'vkus (81..92 mm kus), vähemba uhokus-semendkus (51..61 mm kus). Paneb lunt 20 päiväd tal'ves keskmäras, lumikatken korktuz sase seičemehe santimetrhasai. Il'man keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 72..84 % röunoiš voden aigan.

Tobmuz

Lidnan valičendrajonad (2018)

Mančester jagase koumekümneks kahteks sijaližeks valičendrajonaks (angl.: local council ward), kaikuččespäi valitas koume ezitajad.

Lidnan mer (angl.: lord mayor) panese radnikusele lidnan suiman ühtnijoil kerdan vodes, kahtenden strokun voimuz om olmas. Oz., edeližed lidnan pämehed oma Jasmin Dar (Yasmine Dar, semendku 2023 — semendku 2024), Tommi Džadž (Tommy Judge, reduku 2020 — semendku 2022), Džun Hitčen (June Hitchen, semendku 2018 — semendku 2019). Lord meran erineden, Suren Mančesteran mer valičese oikti (kaikel rahvahal). Suren Mančesteran mer om Endi Börnhem (Andy Burnham) vn 2017 semendkuspäi.

Eläjad

Vn 2001 Suren Britanijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 392 819 eläjad, vl 2011 — 503 127 eläjad, vn 2021 — 551 938 eläjad. Kaik 541 300 eläjad oli lidnas vl 2016. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 766 311 eläjad vl 1931. Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe läz 2,55 mln ristituid elädas lidnan aglomeracijas (koumanz' surtte valdkundas).

Religijan mödhe (Mančesteran eläjad vaiše, 2021): hristanuskojad — 36,2 %, religijatomad — 32,4 %, islamanuskojad — 22,3 %, induistad — 1,1 %, buddistad — 0,6 %, sikhad — 0,5 %, judaistad — 0,5 %, toižed uskojad — 0,5 %, religijan ozutandata — 5,9 %.

Enamba mi 170 ühthišt i klassišt školad ratas lidnas. Znamasižed üläopendusen aluzkundad oma valdkundaližed Mančesteran universitet (angl.: University of Manchester, alusenpanend 1824, nügüdläine form om vspäi 2004, 46,8 tuh. üläopenikoid 2022/23 openduzvodel) i Mančesteran metropolitenine universitet (angl.: Manchester Metropolitan University, MMU, alusenpanend 1842, nügüdläine nimi om vspäi 1992, 39 tuh. üläopenikoid 2022/23 openduzvodel).

Transport

Avtobusad da raudte oma kundaližeks transportaks. Vspäi 1992 kiruhtramvai radab lidnas (Metrolink, seičeme jonod 92 stancijanke-seižutesenke, 92 km raudted vl 2015). Sikš ku laivkanal ühtenzoitab Mančesterad Irlandijan merenke 58 kilometras päivlaskmpolehe, ka meriport om lidnas.

Rahvahidenkeskeine civiline Mančester-lendimport (MAN / EGCC, 28,2 mln passažiroid vl 2018) sijadase nell'toštkümnes kilometras suvipäivlaskmha lidnan keskuzpalaspäi sen suviröunal. Sišpäi tehtas reisid Evropan da Pohjoižamerikan maihe, sidä kesken jügureisid.

Lidnan azjaližen rajonan ühthine nägu Irvell-jogen kendäkospäi vn 2007 vilukus

Irdkosketused

• Lidnan ohjastusen oficialine sait (Manchester City Council — manchester.gov.uk). (angl.)