Resifi

Resifi
Recife

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Brazilii
Eläjiden lugu (2020)	1,653,461 ristitud
Pind	218,4 km²
Pämez'	Žuan Enrike Kampus (viluku 2021—, João Henrique Campos)
Telefonkod	+55−81
Aigvö	UTC−3

Lidnan transportkart metrojonoidenke (2013)

Resifi (port.: Recife [ʁeˈsifi]) om Brazilijan ühesanz' surtte lidn-millioner, Pernambuku-štatan administrativine keskuz i sen kaikiš suremb lidn. Resifi om konurbacijas Žaboatan-dus-Guararapisanke suves, Olindanke da Paulistanke pohjoižes.

Istorii

Vn 1537 keväz'kun 12. päiväl severz'-se portugaližid kalanikoiden kanzoid panihe küläd nügüdläižen lidnan sijas. Vl 1593 lähine Olind-külä oli muretud anglijalaižel Lankaster Džeims-piratal, Resifi kändihe udeks kodikš sen eläjiden täht da sijaližeks keskuseks.

17. voz'sadal Resifi oli Alaman Brazilijan pälidnaks.

20. voz'sadan augotišele änikoičii lidn kändihe Brazilijan kahtendeks znamoičendal kommertižeks keskuseks Rio-de-Žaneiron jäl'ghe.

Resifi om laivansauvomižen, elektrotehnižen tegimišton, Suviamerikan logistikan, turizman da torguindan keskuz.

Geografijan andmused

Lidnan sijaduz štatas i valdkundas vn 2005 kartal

Resifi sijadase Brazilijan pohjoižpäivnouzmas, štatan päivnouzmpoles, sen aglomeracii vedase pohjoižespäi suvhe pidust' mererandpol't.

Lidn seižub Atlantižen valdmeren päivlaskmaižel randal, nell' metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel, sijadase Beberibe- da Kapibaribe-jogiden ühthejoksmusel. Vanhad kal'hed rajonad ottas sarid niiden jogensus. Enamba 50 sildad om saudud lidnas. Tropine mec madalil kukhil om lidnan lodehližeks palaks.

Sikš ku lidn sijadase ühesandel gradusal suvhe ekvatoralpäi, ka klimat om subekvatorialine neps, om äi päivoikahid päivid. Keskmäine päivän lämuz om +24..+26 C° vodes läbi. Ekstremumad oma +15 C° (eloku, sügüz'ku) i +35,1 C° (keväz'ku). Paneb sadegid 2155 mm vodes, enamba sulakus-heinkus (269..390 mm kus), kuivahk sezon oleskeleb redukus-tal'vkus (153 mm kaikes pordos).

Tobmuz

Lidnan rajonad vspäi 1997

Resifi jagase ühesakümneks nelläks lidnanlaptaks (üks'lugu port.: bairro), vspäi 1997 ühtetas niid kudhe mikroregionha (üks'lugu port.: microrregião).

Edeline lidnan pämez' om Džeral'du Žuliu (Geraldo Júlio, viluku 2013 — tal'vku 2020).

Eläjad

Vn 2010 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 1 472 202 ristitud. Kaik 1 617 183 eläjad oli lidnas vl 2015. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Lidnan aglomeracii otab kudenden sijan Brazilijas ristitišton lugun mödhe (3,74 mln vl 2020, vl 2014 oli videndel sijal 3,88 mln eläjanke).

Augotižlibundan mödhe (2010): segoitadud augotižlibundanke (pardu) — 49,1 %, evropalažed — 41,4 %, afrobrazilijalaižed — 8,3 %, azijalaižed — 1 %, indejalaižed — 0,2 %.

Religijan mödhe (2010): katolikad — 54,3 %, protestantad — 25 %, religijatomad — 14,6 %, spiritistad — 3,6 %, toižed hristanuskojad — 1,6 %, afrikanižed religijad — 0,5 %, toižed uskojad — 0,4 %.

Ižanduz

Resifin aglomeracijan kogosüdäiprodukt om enamba 75 bln R$ (vl 2012), sidä kesken Resifi-lidnan — 36 bln R$ (vl 2012, 15nz' sija Brazilijas). Ižandusen päsarak om administrativine holituz da tügi (KGP:n 37 % vl 2012). Kahtenz' surtte om kommertine sarak (17 %), koumanz' om civiline sauvond (kümnendez). Tegimišt otab vaiše 4,5 %.

Microsoft- da IBM-kompanijoiden Brazilijan palakundad sijadasoiš lidnas. Brazilijan tedoiduzkeskusiden pol' om keskitadud Resifiš da ümbri siš.

Transport

Kaik kaks' rahvahidenkeskešt meriportad da Suvižen mapoliškon kaikiš suremb verf' (laivansauvond- da laivankohenduztegim) ratas lidnas.

Avtobusad da metro oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Metro radab vspäi 1985 (vl 2013 oli nell' jonod 40 stancijanke, 71 km raudted, niišpäi 31-kilometrine pala om kebn metro).

Rahvahidenkeskeine soda- da civiline Resifi Guararapis-lendimport Žilbertu Freire-tedomehen nimed (REC / SBRF, 8,7 mln passažiroid vl 2022) sijadase nell'toštkümnes kilometras suvhe lidnan azjaližes keskusespäi. Sišpäi tehtas reisid AÜV:oihe, Evropan maihe, Päivlaskmaižhe Afrikha, mugažo Brazilijan südäimes.

Galerei

• 
  Lidnan prefekturan tobmuden sauvuz (2016)
• 
  Ph. Antonijan Pühän Veron jumalanpert' lidnan keskuzpalas, vn 2020 nägu (katoline, om saudud vodele 1790)
• 
  Porto Digital («Digitaline port») Antonio Vaz-sarel vl 2012
• 
  Rikardu Brennandan institut (istorijan muzei, čomamahtoine galerei i kirjišt, 2012)
• 
  Resifin port vl 2013
• 
  Suape-port Resifin suvižes ezilidnas vl 2016
• 
  Rahvahidenkeskeine Resifi Guararapis-lendimport vl 2012

Irdkosketused

• Lidnan oficialine sait (recife.pe.gov.br). (port.)