Ribinsk

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Ribinsk
Рыбинск
 Lidnanznam
Coat of Arms of Rybinsk (Yaroslavl oblast).png
 Flag
Flag of Rybinsk.png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 190,429 ristitud
Pind 101,42 km²
Ribinsk Рыбинск
Pämez' Denis Dobräkov
(keväz'ku 2016—)
Telefonkod +7-4855-xxx-xxx
Avtokod 76
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2011 heinkus.

Ribinsk (ven.: Рыбинск [ˈrɨbʲɪnsk]) om Venäman lidn da lidnümbrik Jaroslavlin agjan keskuzpalan lodehes. Se om agjan kahtenz' surtte lidn, Ribinskan rajonan administrativižeks keskuseks, ei mülü sihe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1071 kuti Ust'-Šeksn (ven.: Усть-Шексна) Rostovan vasthalibundan tagut. Löutihe torguindan da radonmahtoiden 11. voz'sadan eländpunktad kaivandusil, läz 30 gektarad pindal. Eländpunkt mainitase toižen kerdan vn 1504 Ivan III-carin kirjeižes kuti puine Kalanikoiden slabad (ven.: Рыбная слобода), varatoiti kalal carin tanast. Slabad sai lidnan statusad vl 1777 nügüdläiženke nimenke. Vll 1946−1957 lidnan nimi oli Ščerbakov, vll 1984−1989 nimitihe Andropov:aks.

Ribinsk šingotase mašiništonsauvomižel (avialikutimed, gazturbinad, sidä kesken laivoiden täht, kvadrociklad i lumiavtod, tesauvondan mašinad, poligrafijan mašinad, torvveimarmatur, instrumentad), laivansauvomižel (motorvenehed, specialižed astjad, tankerad, baržad, vezisauvondan astjad), ladimensauvomižen tegimel (piguden märičimed) i elektrokabeliden 4 tegimel, gidroenergetikal (Ribinskan GES, 366 MVt), kebnal tegimištol (nahktegim i 3 mebel'fabrikad), katuzmaterialiden «Tehnonikol'»-tegimel, sömtegimištol (leib, maid, liha, olud).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Volgan muugotil randoil (Ribinskan vezivaradim, om täuttud vll 1941−1947) sen kaikiš pohjoižembas čokkoimes, 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Istorine keskuz sijadase Volgan oiktal randal, Šeksn-jogen enzne lanktendan sija om sidä vaste (nüg. Ribinskan GES:an padoseinän vedhuden sija). Matkad Jaroslavlihesai om 78 km suvipäivnouzmha orhal, 85 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Miškin 37 km suvipäivlaskmha orhal keskusespäi vai 46 km avtotel i Tutajev 45 km suvipäivnouzmha orhal vai 49 km avtotedme.

Ribinsk om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidn jagoihe rajonikš vll 1939−1948 (nell' rajonad) i 1972−1989 (kaks' rajonad). Nügüd'aigan kaik om 17 mikrorajonad, žilod da lidnanlaptad Volgan oiktal randal i 4 mikrorajonad om saudud hural randal.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 200 771 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 250..254 tuhad eläjid vll 1985−1993 (254 000 rist. vl 1987). Kaik 115..130 tuhad eläjid oliba sirtud vodele 1940 edel Ribinskan vezivaradimen täutmišt, sirtihe Ribinsk-lidnha tobjimalaz, vll 1931−1941 sen ristitišt kaksitui i oli 158 550 eläjad.

Ortodoksižen hristanuskondan sauvused oma enambuses, ned oma Spasan Toižetamižen päjumalanpert' (ezmäine oli saudud vll 1649−1703, nüg. 1838−1851), Sofijan naižjumalankodi (vspäi 1860), 7 jumalanpertid i časoun'. Mugažo om vanhuskolaižiden, judaizman i protestantizman pühäpertid üksin.

Viž sportkompleksad i jäpert'kulu ratas lidnas, suks'biatlontrass om Ribinskan ümbrištos. Professionaližen opendusen aluzkundad: 3 üläopendusen aluzkundad, sidä kesken Ribinskan valdkundaline aviatehnine universitet[1] i 2 filialad (Moskv), keskopendusen 7 sijališt kolledžad i jogiškol.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, trolleibusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Kaks' lendimportad oma lidnnano, no niišpäi ei ole kaikenaigaižid reisid, lähembaine passažirlendimport sijadase Jaroslavliš.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Ribinskan valdkundaližen aviatehnižen universitetan sait (rsatu.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Jaroslavlin agjan lidnad
Danilov | Gavrilov Jam | Jaroslavl' | Lübim | Miškin | Pereslavl' Zalesskii | Pošehonje | Ribinsk | Sur' Rostov | Tutajev | Uglič