Ribinsk

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Ribinsk
Рыбинск
 Lidnanznam
Coat of Arms of Rybinsk (Yaroslavl oblast).png
 Flag
Flag of Rybinsk.png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2017) 190 429 ristitud
Pind 101,42 km²
Ribinsk Рыбинск
Pämez' Denis Dobräkov
(keväz'ku 2 016—)
Telefonkod +7-4 855-xxx-xxx
Avtokod 76
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Lidnan nägu Man kaimdajaspäi vn 2011 heinkus.

Ribinsk (ven.: Рыбинск [ˈrɨbʲɪnsk]) om Venäman lidn da lidnümbrik Jaroslavlin agjan keskuzpalan lodehes. Se om agjan kahtenz' surtte lidn, Ribinskan rajonan administrativižeks keskuseks, ei mülü sihe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1071 kuti Ust'-Šeksn (ven.: Усть-Шексна) Rostovan vasthalibundan tagut. Löutihe torguindan da radonmahtoiden 11. voz'sadan eländpunktad kaivandusil, läz 30 gektarad pindal. Eländpunkt mainitase toižen kerdan vn 1504 Ivan III-carin kirjeižes kuti puine Kalanikoiden slabad (ven.: Рыбная слобода), varatoiti kalal carin tanast. Slabad sai lidnan statusad vl 1777 nügüdläiženke nimenke. Vll 1946−1957 lidnan nimi oli Ščerbakov, vll 1984−1989 nimitihe Andropov:aks.

Ribinsk šingotase mašiništonsauvomižel (avialikutimed, gazturbinad, sidä kesken laivoiden täht, kvadrociklad i lumiavtod, tesauvondan mašinad, poligrafijan mašinad, torvveimarmatur, instrumentad), laivansauvomižel (motorvenehed, specialižed astjad, tankerad, baržad, vezisauvondan astjad), ladimensauvomižen tegimel (piguden märičimed) i elektrokabeliden 4 tegimel, gidroenergetikal (Ribinskan GES, 366 MVt), kebnal tegimištol (nahktegim i 3 mebel'fabrikad), katuzmaterialiden «Tehnonikol'»-tegimel, sömtegimištol (leib, maid, liha, olud).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Volgan muugotil randoil (Ribinskan vezivaradim, om täuttud vll 1941−1947) sen kaikiš pohjoižembas čokkoimes, 100 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Istorine keskuz sijadase Volgan oiktal randal, Šeksn-jogen enzne lanktendan sija om sidä vaste (nüg. Ribinskan GES:an padoseinän vedhuden sija). Matkad Jaroslavlihesai om 78 km suvipäivnouzmha orhal, 85 km avtotedme vai raudtedme. Lähembaižed lidnad oma Miškin 37 km suvipäivlaskmha orhal keskusespäi vai 46 km avtotel i Tutajev 45 km suvipäivnouzmha orhal vai 49 km avtotedme.

Ribinsk om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidn jagoihe rajonikš vll 1939−1948 (nell' rajonad) i 1972−1989 (kaks' rajonad). Nügüd'aigan kaik om 17 mikrorajonad, žilod da lidnanlaptad Volgan oiktal randal i 4 mikrorajonad om saudud hural randal.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 200 771 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 250..254 tuhad eläjid vll 1985−1993 (254 000 rist. vl 1987). Kaik 115..130 tuhad eläjid oliba sirtud vodele 1940 edel Ribinskan vezivaradimen täutmišt, sirtihe Ribinsk-lidnha tobjimalaz, vll 1931−1941 sen ristitišt kaksitui i oli 158 550 eläjad.

Ortodoksižen hristanuskondan sauvused oma enambuses, ned oma Spasan Toižetamižen päjumalanpert' (ezmäine oli saudud vll 1649−1703, nüg. 1838−1851), Sofijan naižjumalankodi (vspäi 1860), 7 jumalanpertid i časoun'. Mugažo om vanhuskolaižiden, judaizman i protestantizman pühäpertid üksin.

Viž sportkompleksad i jäpert'kulu ratas lidnas, suks'biatlontrass om Ribinskan ümbrištos. Professionaližen opendusen aluzkundad: 3 üläopendusen aluzkundad, sidä kesken Ribinskan valdkundaline aviatehnine universitet[1] i 2 filialad (Moskv), keskopendusen 7 sijališt kolledžad i jogiškol.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad, trolleibusad da taksid oma kundaližeks transportaks. Kaks' lendimportad oma lidnnano, no niišpäi ei ole kaikenaigaižid reisid, lähembaine passažirlendimport sijadase Jaroslavliš.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Ribinskan valdkundaližen aviatehnižen universitetan sait (rsatu.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Jaroslavlin agjan lidnad
Danilov | Gavrilov Jam | Jaroslavl' | Lübim | Miškin | Pereslavl' Zalesskii | Pošehonje | Ribinsk | Sur' Rostov | Tutajev | Uglič