Sklodovskaja-Küri Marija
Sklodovskaja-Küri Marija | |
franc.: Marie Curie pol'š.: Maria Skłodowska-Curie | |
Marija Küri vl 1911 | |
nimi sündundan jäl'ghe: | |
---|---|
radmižen toižend: | |
sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
sündundan sijaduz: |
Varšav, Kongressi-Poola[d], Venemaa keisririik[d][2][3][4][14] |
valdkund: |
Francii[15][14] |
kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
kolendan sijaduz: | |
tat: | |
mam: | |
avtograf: | |
Sklodovskaja-Küri Marija VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš |
Marija Sklodovskaja-Küri (franc.: Marie Curie, pol'š.: Maria Skłodowska-Curie, sündundaspäi Marija Salomeja Sklodovskaja, pol'š.: Maria Salomea Skłodowska; sünd. 7. kül'mku 1867, Varšav, Pol'šanman kunigahuz-jenaralgubernatorkund, Venäman imperii — kol. 4. heinku 1934, Sansell'moz-sanatorii, Passi-kommun Francijan Al'piš) oli francine fizikantedomez' da himik pol'šan augotižlibundanke. Pani radiohimii-tedon alust.
Radioaktivižuz-tärtusen tegii da tedoidai. Sai Nobelän premijad fizikas (1903) i himijas (1911), ezmäine sanu premijad naine i üks'jäine sanu sidä kahtišti.
Tedonaine avaiži radioaktivižust ühtes ičeze Pjer Küri-mužikanke i Anri Bekkerelinke. Sklodovskaja-Küri avaiži mužikanke mugažo radii- i polonii-elementoid.
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Marija Sklodovskaja oli sündnu Varšavha mez'gimnazijan Vladislav Sklodovskii-direktoran, matematikan i fizikan opendajan (1832−1902) kanzha. Bronislava Boguskaja-mam ohjanzi Varšavan školal neičukaižiden täht edel Marijan sündundad. Tat oli Piterin universitetan pästnikan i valatoiti Marijan šingotest lujas. Kaks' sizart i vell' oliba Marijal, openuiba gimnazijas hüvin.
Marijal ei olend voimusid sada üläopendust Varšavan universitetas, ottihe openumha siš mehid vaiše. Radoi guvernantal i eli gollüdes, no jätksi sada tedoid iče kirjoišpäi. Sirdi Parižha, openui Sorbonnas vll 1891−1893. Sai grantad terasen magnitičendoiden tedoidusen täht i säti tundmust ičeze Pjer Küri-mužikanke.
Ezmäižen mail'man sodan aigan Marija abuti opeta ristituid kävutamha röntgenapparatoid pöudläžundkodiš.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ https://chemia.ug.edu.pl/sites/default/files/_nodes/strona-chemia/16702/files/fmr-mscurie.pdf
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Рожанский И. Д. Склодовская-Кюри Мария // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохорова — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1976. — Т. 23 : Сафлор — Соан. — С. 512.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Krugosvet — 2000.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Encyclopædia Britannica
- ↑ 6,0 6,1 SNAC — 2010.
- ↑ 7,0 7,1 Biographie Nationale de Belgique / Académie royale des sciences, des lettres et des beaux-arts de Belgique — BXL.
- ↑ 8,0 8,1 KNAW Past Members
- ↑ 9,0 9,1 FemBio database
- ↑ 10,0 10,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 11,0 11,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 12,0 12,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 13,0 13,1 GeneaStar
- ↑ 14,0 14,1 14,2 Catalog of the German National Library
- ↑ http://www.nndb.com/event/068/000086807/
- ↑ http://www.nytimes.com/1995/04/21/world/marie-curie-enshrined-in-pantheon.html
- ↑ http://www.nytimes.com/2010/12/22/books/22book.html
- ↑ http://collection.britishmuseum.org/id/person-institution/146156