Tekil
Tekil (isp.: Tequila [teˈkila]) om väghine alkogoline jom.
Eziauguižešti meskal' oli tetab Meksikas 16. voz'sadaspäi — «vaumitud agav» nahuatl'-kelespäi. Ezmäine tegim sen pästandas oli saudud vl 1600, i jom kändihe valdkundan eksportan palaks teravas. Mödas erižeks jomaks meiden-ki päivil.
Sadas tekil-jomad azur'žen agavan (latin.: Agave tequilana) fermentiruidud südäiveden distilläcijal vaiše Meksikan neciš vides štatas: Halisko, Guanahuato, Mičoakan, Najarit i Tamaulipas. Läz 300 mln agavan kazmusid kazvatadas sijaližel rusttal lämoimägiden mahusel joga vodel. Ezmäine tegim radaškanzi 65 kilometras Gvadalaharaspäi Halisko-štatan Tekil-lidnas vl 1795, nimitihe jomad sen mödhe. Jom sai rahvahidenkeskešt populärižust vn 1968 Olimpižiden vändoiden jäl'ghe Mehiko-lidnas. Tekilan tehmižen eksklüzivine oiktuz om Meksikan edheotajil vspäi 1974. Tekilan tehmižen kaclendan nevondkund (isp.: Consejo Regulador del Tequila, CRT) jäl'gestab sen oiktusen kaičendas.
Joman vahvuz om 38..55 procentad röunoiš. Fermentacijan jäl'ghe joman vahvuz om vaiše läz 18 %, ka sadas tarbhašt vahvust kaksitadud distilläcijal. Tetabad torguindznamad oma Olmeca, Cazadores, Camino Real, Don Julio, Sauza. Tekil harakterizuiše mujul (ireg, koričma vai kuldatab), sen magu om maged, fruktan i mahusen polhe ühten aigan.
Tekilan rahvahaline praznik oigendase Tekil-lidnas joga voden kül'mkun 29. päiväspäi tal'vkun 13. päivhäsai, avaidase surel jarmankal. Se praznik vedatab turistoiden äjüt lähižiš agjoišpäi i verhiš maišpäi. Vl 2018 Meksikan senat vahvišti, miše Tekilan rahvahaline päiv om keväz'kun koumanz' sobat[1]. Mugoi-žo päiv oigendase AÜV:oiš joga voden 24. päiväl heinkud.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
- ↑ Stephen Woodman. Mexico's Senate Just Declared a New National Tequila Day (Meksikan senat tedoti udes Tekilan rahvahaližes päiväs). — Theculturetrip.com. (angl.)
 |
Tekil Vikiaitas |
Alkogoližed jomad |
|
|---|---|
| Üläalkogoližed (66—96 %) | Absent • Pervač • Spirt • Štro |
| Väghižed (31—65 %) | Akvavit • Arak • Arman'jak • Avamori • Bal'zam • Bitter • Borovičk • Brendi • Buh • Bumbo • Čač • Divin • Džin • Fernet • Grapp • Kal'vados • Kašas • Kiršvasser • Klekovač • Kon'jak • Krambambul' • Krupnik • Likör • Maotai • Maraskin • Meskal' • Metaksa • Nastoik • Oruho • Palink • Pisko • Raki • Rakii • Rom • Samagon • Sambuk • Slivovic • Stark • Šnaps • Zubrovk • Ženever • Tekil • Uzo • Viski • Vodk |
| Keskalkogoližed (9—30 %) | Glintvein • Glög • Grog • Heres • Kampari • Krüšon • Likör • Mezi • Mistel' • Nalivk • Pačaran • Portvein • Punš • Recin • Sake • Sangrii • Sodžu • Sötü • Šampanj • Tuak • Vermut • Vin |
| Välläd (1,5—8 %) | Alkopop • Berezovic • Boz • Brag • Čaisen' • Čič • Kumis • Medovuh • Olud • Perri • Pul'ke • Sbiten' • Sidr • Tesguino • Toddi |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |