Mine sisu juurde

Tekil

Vikipedii-späi
Tekilan erazvuiččed brendad

Tekil (isp.: Tequila [teˈkila]) om väghine alkogoline jom.

Eziauguižešti meskal' oli tetab Meksikas 16. voz'sadaspäi — «vaumitud agav» nahuatl'-kelespäi. Ezmäine tegim sen pästandas oli saudud vl 1600, i jom kändihe valdkundan eksportan palaks teravas. Mödas erižeks jomaks meiden-ki päivil.

Sadas tekil-jomad azur'žen agavan (latin.: Agave tequilana) fermentiruidud südäiveden distilläcijal vaiše Meksikan neciš vides štatas: Halisko, Guanahuato, Mičoakan, Najarit i Tamaulipas. Läz 300 mln agavan kazmusid kazvatadas sijaližel rusttal lämoimägiden mahusel joga vodel. Ezmäine tegim radaškanzi 65 kilometras Gvadalaharaspäi Halisko-štatan Tekil-lidnas vl 1795, nimitihe jomad sen mödhe. Jom sai rahvahidenkeskešt populärižust vn 1968 Olimpižiden vändoiden jäl'ghe Mehiko-lidnas. Tekilan tehmižen eksklüzivine oiktuz om Meksikan edheotajil vspäi 1974. Tekilan tehmižen kaclendan nevondkund (isp.: Consejo Regulador del Tequila, CRT) jäl'gestab sen oiktusen kaičendas.

Joman vahvuz om 38..55 procentad röunoiš. Fermentacijan jäl'ghe joman vahvuz om vaiše läz 18 %, ka sadas tarbhašt vahvust kaksitadud distilläcijal. Tetabad torguindznamad oma Olmeca, Cazadores, Camino Real, Don Julio, Sauza. Tekil harakterizuiše mujul (ireg, koričma vai kuldatab), sen magu om maged, fruktan i mahusen polhe ühten aigan.

Tekilan rahvahaline praznik oigendase Tekil-lidnas joga voden kül'mkun 29. päiväspäi tal'vkun 13. päivhäsai, avaidase surel jarmankal. Se praznik vedatab turistoiden äjüt lähižiš agjoišpäi i verhiš maišpäi. Vl 2018 Meksikan senat vahvišti, miše Tekilan rahvahaline päiv om keväz'kun koumanz' sobat[1]. Mugoi-žo päiv oigendase AÜV:oiš joga voden 24. päiväl heinkud.

  1. Stephen Woodman. Mexico's Senate Just Declared a New National Tequila Day (Meksikan senat tedoti udes Tekilan rahvahaližes päiväs). — Theculturetrip.com. (angl.)


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.