Mine sisu juurde

Čehoslovakii

Vikipedii-späi
Čehoslovakii
Československo (čeh.)
Česko-Slovensko (slovak.)
Tehtud 1918
Hajenu 1992
 Valdkundznam
 Flag
Čehoslovakii Československo (čeh.) Česko-Slovensko (slovak.)
Pälidn Prag
Eläjiden lugu (1992) 15,6 mln ristitud
Pind 127,900 km²
Kel' čehan, slovakan
Ohjanduzform tazovaldkund
Pämehen titul prezident
Jäl'gmäine pämez' Vaclav Havel
Religii hristanuskond
Valüt čehoslovakijan kron (CSK. Kčs)
Internet-domen .cs
Telefonkod +42
Aigvö UTC+1

Čehoslovakii (čeh.: Československo, slovak.: Česko-Slovensko) oli valdkund Evropas vozil 1918−1939 da 1945−1992.

Vozil 1948−1969 se oli unitarine valdkund Slovakijan avtonomijanke. Nimitihe «socialistižeks» vll 1960−1990. Vspäi 1969 Čehoslovakii oli federacijaks, kogoni kahtes valdkundaspäi: Čehii da Slovakii. Ned oma olmas eriži vs 1993 vilukun 1. päiväspäi.

Koume Konstitucijad oli valdkundan istorijas: vn 1920, 1948 i 1960.

Čehoslovakii oli sätud vn 1918 kül'mkus ani Ezmäižen mail'man sodan lopun jäl'ghe Avstrijan da Mad'jaranman imperijan čihodamižen tagut, Antanta-blokan valdkundoiden aktiviženke pid'oitelendanke. Uden valdkundan tobmuz jäi demokratižen i 1930-nzil vozil, no Čehoslovakii tegihe ümbärdajiden valdkundoiden-diktaturoiden žertvaks vn 1938 Münhenan aktan rezul'tataks.

Toižen mail'man sodan aigan vll 1939−1945 Čehii i Moravii oliba tedotadud Germanijan protektoratoikš, Slovakii oli ripmatoman valdkundan, Karpatoiden pala oli okkupiruidud Mad'jaranmal i sodan jäl'ghe mülütihe sidä palad Ukrainha.

Tariž oli udessündutada valdkundan ižandust, vedihe nacionalizacijad.

Valdkundan prezidentad

[vajehta | vajehtada lähtetekst]
  • 1918−1935 Tomaš Garrig Masarik
  • 1935−1938 Edvard Beneš
  • 1938−1939 Emil' Gaha
  • 1940−1948 Edvard Beneš (vll 1940−1945 ohjastuz oli küksendas)
  • 1948−1953 Klement Gotval'd
  • 1953−1957 Antonin Zapotockii
  • 1957−1968 Antonin Novotnii
  • 1968−1975 Lüdvik Svoboda
  • 1975−1989 Gustav Gusak
  • 1989−1992 Vaclav Havel


Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe.