Francijan kel'

Francijan kelen levigandusen kart

Francijan kel' (ičeze nimituz: Français) om üks' gallo-romanižiš, indoevropižiš kelišpäi. Se om Francijan, Kanadan, Monakon, Bel'gijan, Šveicarijan, Lüksemburgan da erasiden-se Afrikan i Valdmerimaiden valdkundoiden oficialižeks keleks.

Pagižijoiden lugu om 274 millionad ristituid (2014) kuti mamankel' i toine kel', sidä kesken 76 mln ristituid (2012) kut mamankel'. Francijan kirjkel' om latinan kirjamišton pohjal diakritižiden znamoiden ližadusenke. Reguliruindorganizacijad oma Francijan akademii (fr.: Académie Française, vspäi 1635, sijadase Parižas) i Francijan kelen Kvebekan ohjastuz (fr.: Office québécois de la langue française, OQLF, vspäi 1961, sijadase Monreališ).

Francijan kel' kävutase ÜRO:n i EÜ:n ühteks radkelišpäi. Se om levitadud kaikil kontinentil, toine mugoine kel' om anglijan kel'.

Ümbrikirjutand

Francijan kirjamišt mülütab 26 latiništ kirjant, niišpäi k- i w-kirjamed kävutasoiš ottud velgha verhiš sanoiš vaiše. Kirjamed diakritižidenke znamoidenke ei mülügoi päkirjamištho, no kirjutamine niita lugese grammatižeks petuseks oficialižikš. Diakritik kävutase vokaliden täht päpaloin (eéèêë — akut, gravis, cirkumfleks, trema) i kuvastab oiktad virkandad, eile painendad; sedil' Çç-konsonantas znamoičeb [s]-kulundad, eile [k], edel vokalid, päiči vokališ i, e. Painend om fiksiruidud jäl'gmäižel tavul.

Francijan kel' om flektivine verban aigoiden šingotadud sistemanke. Libui rahvahaližes latinan kelespäi (oli levitadud Rimalaižen imperijan provincijoiš) i läksi sišpäi edahamb mi toižed romanižed keled. Kacmata lugendan ohjandimiden olendha, piidab panda muštho kaikuččen sanan oiktad virkandad.

Lugusanad

• un / une [œ̃] — üks'
• deux [dø] — kaks'
• trois [tʁwɑ] — koume
• quatre [katʁ] — nell'
• cinq [sɛ̃k] — viž
• six [sis] — kuz'
• sept [sɛt] — seičeme
• huit [ɥit] — kahesa
• neuf [nœf] — ühesa
• dix [dis] — kümne
• vingt [vɛ̃] — kaks'kümne
• trente [tʁɑ̃t] — koumekümne
• cent [sɑ̃(t)] — sada
• mille [mil] — tuha

Frazad

• Bonjour! (oficialižikš) / Salut! (oficialitomikš) — Tervhen!
• Comment vous appelez-vous? (oficialižikš) / Comment t’appelles-tu? (oficialitomikš) — Kut teid kuctas? / Kut sindai kuctas?
• D'où venez-vous? — Kugalaine olet?
• Où vivez-vous? — Kus tö elät?
• Au revoir! — Nägemižhesai!
• Merci. — Kitän.

Irdkosketused

• Francijan kelen levigandmižen agentuz verhiš maiš (fle.fr). (fr.) (angl.) (isp.)