Paster Lui
| Paster Lui | |
| franc.: Louis Pasteur[1] | |
 L. Paster vl 1878 (fotokuva) | |
| radmižen toižend: |
mikrobioloog, himik, õppejõud, biokeemik, agronoom, loodusteadlane, biolog, litograaf, kunstnik, botanikantedai |
|---|---|
| sündundan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
| sündundan sijaduz: | |
| valdkund: | |
| kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 227. real: bad argument #1 to 'format' (string expected, got nil). |
| kolendan sijaduz: |
Castle of Villeneuve-l'Étang[d], Marnes-la-Coquette[d][15][1] |
| tat: | |
| avtograf: |
|
 Paster Lui VikiAitas | |
.svg){kind=small}
Lui Paster (franc.: Louis Pasteur [lwi pastœʁ]; sünd. 27. tal'vku 1822, Dol', Jur-departament, Francii — kol. 28. sügüz'ku 1895, Vil'növ-l'Etan läz Parižad, Francii) — francijalaine mikrobiolog da himik, Francijan tedoakademijan ühtnii (1881).
Paster ozuti nozoluziden kävundan i äjiden läžundoiden mikrobiologižen olmusen. Hän oli mikrobiologijan da immunologijan ühteks alusenpanijoišpäi, pani vakcinacijan alusid i sädi ezmäižid vakcinoid antraksad, pasterellözad i vedenpöl'gästuzläžundad vaste. Hänen töd kristalliden sauvuses da polärizacijan näguses paniba stereohimijan alusid.
Tedomehen kaclendtegod ozutiba mugažo, miše meiden aigan elon ičesündundad ei voi olda. Pasteran nimi om jalos tutab sikš, miše hänen nimel om nimitadud pasterizacijan process.
Biografii[vajehta | vajehtada lähte]
Mez' oli sündnu nahknikan kanzha. Sai erazvuiččid opendusid, sen paloin hänel oli čomamahtoižid mahtusid. Paster valiči tedomehen kar'jerad, avaiži vinmuiktusen kristalliden strukturad i kändihe fizikan professoraks 26-voččel. Vhesai 1867 radoi Dižonan liceiš i Strasburgan universitetas, oli londusentedon fakul'tetan dekanan Lilliš koume vot. Vll 1867−1888 tedomez' oli fiziologižen himijan laboratorijan pämehen, oli otnus medicinan problemoihe 1870-nzil vozil personaližen draman tagut (koume last koliba hädaspäi), ühtni Nacionaližhe medicinižhe akademijha vspäi 1873.
Vl 1868 Bonnan universitet andoi mehele medicinan doktoran arvod honoris causa, no hän pučihe sišpäi Franciž-Prussižen sodan tagut vl 1871. Vl 1888 tedomez' sabusti metod avaita Parižas Pasteran institutad. Sen direktoran hän radoi-ki surmhasai, siš om mahapandud-ki.
Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 https://www.biography.com/people/louis-pasteur-9434402
- ↑ 2,0 2,1 RKDartists
- ↑ Louis Pasteur — ministère de la Culture.
- ↑ 4,0 4,1 SNAC — 2010.
- ↑ 5,0 5,1 Nationalencyklopedin — 1999.
- ↑ 6,0 6,1 Find a Grave — 1996.
- ↑ 7,0 7,1 Who Named It?
- ↑ 8,0 8,1 KNAW Past Members
- ↑ 9,0 9,1 Brockhaus Enzyklopädie / Hrsg.: Bibliographisches Institut & F. A. Brockhaus, Wissen Media Verlag
- ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online / Hrsg.: A. Beyer, B. Savoy — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
- ↑ 12,0 12,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 13,0 13,1 GeneaStar
- ↑ Пастер Луи / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Annonce de la mort de Louis Pasteur à l'Académie des sciences — 1895.
 |
Paster Lui Vikiaitas |
|
Nece kirjutuz om vaiše ezitegez. Tö voit abutada meile, ku kohendat sidä da ližadat sihe. |