Elo

Vikipedii
Jump to navigation Jump to search
Kazmused Ruvenzori-mägil, Ugand.
Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Elo om biologijan pätärtuz, materijan olendan olmas aktivine form. Nece form om ülemb erases hamas, mi materijan fizine vai himine olend. Elo om sündunu Mas biohimižen šingotesen satuseks i, ezimeletaden, levitadud kosmosas elon elementoišpäi (panspermijan gipotez).

Stai i DNA[redaktiruida | redaktiruida purde]

Ei ole elod biologižeta stajata. Sidä vizid, elo om kaik olijad stajas fizižed da himižed processad, kudambad abutadas sen metabolizmale da jagamižele. Kuvazumižen ümbrištho aigan eläbad stajad formiruidas organizmiden kaiken äjüden. Eläban materijan päznam om ottud genetine informacii DNA:n replikacijan täht. Virusad ozutadas eläban materijan ičendoid vaiše niiden genetižen materialan tondan stajha jäl'ghe.

Elon tundused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nene tundused harakterizuidas eläbad materijad: organizacii, metabolizm, kazvand, adaptacii, reagiruind ärdutajid vaste, ičtazetoštmine, igä (elo sündundaspäi surmhasai) — tervhuz, elonmahtuz, ičtazvedand.

Tedod elon polhe[redaktiruida | redaktiruida purde]

Biologii tedoidab eläban londusen aspektoid, fizik — kaiken londusen, elabän-ki. Om äi specialižid disciplinoid elon polhe: astrobiologii, kibernetik, medicin, genetik. Sen paloin, ühthižen biologijan ekologii-jaguz tedoidab eläbiden organizmiden da niiden rengazkundoiden kontaktoid keskneze da ümbrištonke.

Man irdpolel elo ei löudand, kosmine biologii tedoidab sen tundusid da gipotetižid formid. Ratud elo om olmas laboratorijan turuškastjoiš, ratud vauktušiš, mikroprocessoriš i robotoiš, no ristit ei voind säta elod auguspäi täuzin. Religii el'getab elod surman jäl'ghe (eläbzduz, toštmižsündund-reinkarnacii i surmanjäl'ghine andmine). Rideltas kolmatomuden ristitun i hengen olendas olmas.

Kacu mugažo[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]