Železnogorsk (Kurskan agj)

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Železnogorsk
Железногорск
 Lidnanznam
Coat of arms of Zheleznogorsk (2007).jpg
 Flag
Flag of Zheleznogorsk (Kursk oblast).png
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2018-01-01) 100 740 ristitud
Pind 20 km²
Železnogorsk Железногорск
Pämez' Dmitrii Kotov
(tal'vku 2 016—)
Telefonkod +7-47 148-xx-xxx
Avtokod 46
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Disambig gray.svg Sil sanal voib olda toižid znamoičendoid; miše nähta niid, tulgat tänna.

Železnogorsk (ven.: Железного́рск) om Venäman lidn da lidnümbrik Kurskan agjan lodehes. Se om agjan kahtenz' lidn eläjiden lugun mödhe, Železnogorskan rajonan administrativižeks keskuseks mugažo (vspäi 1965), ei mülü sihe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud oficialižeks grečan pöudol vn 1957 2. päiväl redukud Oktäbr'skii-radnikžiloks otmaha kävutamižhe raudkivendon löudmižsijad (tetas vspäi 1950). Udesnimitihe nügüdläižikš vn 1958 24. päiväl kezakud. Mülütihe radnikžilho kaht lähišt žilod i üht küläd. Žilo sai lidnan statusad vn 1962 28. päiväl semendkud. Vspäi 2008 nell' lähišt žilod i kaks' küläd oma lidnan palaks, ende mülüiba sen lidnümbrikho.

Železnogorsk šingotase sijaližen raudkivendon «Mihailovskii»-küllästamižfabrikal (kahtenz' surtte Venämas), erazvuiččen pakuitesen «GOTEK»-kompanijoil, sauvondmaterialiden pästandal (raudbetontegesed, savič), sömtegimištol (maidtegim, kalan edheotand).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Nell' pen't joged läbitadas lidnümbrikod: Čern' (37 km, lankteb Svap-jogehe, Seiman oigedpol'ne bassein), sen Rečic-ližajogi (ven.: Речица 23 km) i Räsnik-ližajogi (20 km), Rečican Pogarššin-ližajogi (ven.: Погарщина 12 km pitte). Lidn sijadase 220 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Lidnümbrik röunatab Orelan agjanke pohjoižes. Matkad Kurskhasai om 87 km suvipäivnouzmha orhal, 109 km avtotel vai 194 km raudtel. Lähembaižed lidnad oma Dmitrovsk (Orelan agj) 24 km lodeheze orhal vai 29 km avtotedme, i Dmitrijev 29 km suvipäivlaskmha orhal, 35 km avtotedme vai 63 km raudtedme. Mihailovskii Kaivuz-raudtestancii radab lidnan päivnouzmaižel röunal «OrelL'gov»-keskustal. «Orel — Ukrainan röun»-avtote (A142-trass) om lidnan suvipäivnouzmaižeks röunaks.

Železnogorsk om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt. Lidnümbrikon pind — 114 km². Lidn jagase 15 mikrorajonaks. Pertišt sijadase lidnümbrikon lodehes tobjimalaz.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 1959 žilon ristitišt oli 1 897 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 95 049 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd' (2018). Ortodoksižen hristanuskondan Pühän Stroican päjumalanpert', Venäman kaikiden pühämehiden päjumalanpert'[1], jumalanpert' i časoun' oma olmas lidnas, i kaks' jumalanpertid oma sauvomas.

Rahvahad (2010): venälaižed — 96,8%, ukrainalaižed — 1,7%, toižed rahvahad — 1,5%.

Professionaližen opendusen aluzkundad oma Železnogorskan kaivuzmetallurgine[2] i politehnine kolledžad, Železnogorskan čomamahtoline i servisan da kommercijan tehnikumad.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Železnogorskan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Železnogorskan kaivuzmetallurgižen kolledžan sait (zhgmk.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Kurskan agjan lidnad
Dmitrijev | Fatež | Kurčatov | Kursk | L'gov | Obojan' | Ril'sk | Sudž | Ščigri | Železnogorsk