Obojan'

Vikipedii-späi
Obojan'
Обоянь
 Lidnanznam
 Flag
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 11,884 ristitud
Pind 11,48 km²
Obojan' Обоянь
Pämez' Aleksandr Loktionov
(sügüz'ku 2014—)
Telefonkod +7−47 141-xx-xxx
Avtokod 46
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Obojan' (ven.: Обоя́нь) om Venäman lidn, lidnankund da transporttesol'm Kurskan agjan suves. Se om Obojanin rajonan administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada lähte]

Eländpunktan aluz om pandud kuti lidnuz vll 1649−1650. Obojan' sai makundan lidnan oficiališt statusad vl 1779. Raudtesarak tuli lidnha vl 1882. Toižen mail'man sodan aigan lidn oli okkupiruidud nacistoil (11. kül'mku 1941 — 18. uhoku 1943).

Obojan' šingotase sauvondmaterialiden pästandal (puapakoiden tegim[1]), räzintehnižiden tegesiden edheotandal[2], maplod- i fruktkonserviden tegimel[3], villän i bobanvuiččiden semniden tegimel[4], mugažo villän elevator radab. Äi eläjid ratas pit'kiden jüguavtoiden vedajikš.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada lähte]

Lidn sijadase rajonan suvipäivnouzmas, Psöl-jogen üläjoksmusen oiktal randal (ven.: Псёл 717 km pitte, Dnepran hura ližajogi), 180 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Obojank-jogi (ven.: Обоянка) jagab lidnad poleti da lankteb Psölha.

Matkad Kurskhasai om 59 km pohjoižhe orhal, 69 km avtotel vai 108 km raudtel. Toižed lähembaižed lidnad oma Stroitel' (Belgorodan agj) 50 km suvhe orhal vai 55 km avtotedme, i Sudž 70 km päivlaskmha orhal vai 83 km avtotedme. «Kursk — Belgorod»-avtote (M2-trass, E105-maršrutan pala) ümbärdab lidnan tobmad palad päivlaskmaspäi, edel 2008. vot läbiti keskuzpalad. Obojan' -raudtestancii radab lidnan suves, se om 31-kilometrižen sarakon lopstancii Ržav-stancijaspäi (ven.: Ржава).

Tobmuz[vajehta | vajehtada lähte]

Obojan' om lidnankundan üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind — 11,48 km².

Lidnan pämez' om sen Administracijan pämez'. Lidnan Deputatoiden nevondkundan ezimez' om Valentina Minenkova vspäi 2022.

Eläjad[vajehta | vajehtada lähte]

Vl 1939 lidnan ristitišt oli 7 850 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 13 565 ristitud, rajonan nell' ühesandest. Kaik 13 413 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 13 426 eläjad vl 1916 i 15 700 eläjad vll 1996−1998.

Rahvahad (2010): venälaižed — 94,8 %, čiganalaižed — 2,2 %, ukrainalaižed — 1,4 %, toižed rahvahad — 1,6 %.

Ortodoksižen hristanuskondan kuz' pühäpertid[5] oma kaičenus i saudud lidnas: ph. Aleksandr Nevalaine-ruhtinasen päjumalanpert' (om saudud vll 1891−1907), Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert' (letihe vll 1891−1908), koume jumalanpertid i časoun'. Niiden ližaks Jumalanmaman Znaman mez'jumalankodi jumalanpertinke oli vll 1864−1924, ei ole kaičenus.

Obojanin gumanitariž-tehnologine kolledž[6] i Kurskan kul'turkolledžan Obojanin filial[7] (edel vn 2009 redukud Obojanin kirjištoiden kolledž) oma lidnan professionaližen opendusen aluzkundoikš.

Galerei[vajehta | vajehtada lähte]

Homaičendad[vajehta | vajehtada lähte]

  1. «Izoplit»-kompanijan sait (izoplit.ru). (ven.)
  2. Räzinvarapaloiden «Tehnolog»-edheotandan sait (tehnolog-rti.ru). (ven.)
  3. Obojanin konservtegimen sait (okz46.ru). (ven.)
  4. Artel'-kompanijan sait (artel-semena.ru). (ven.)
  5. Obojan'-lidnan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  6. Obojanin gumanitariž-tehnologižen kolledžan sait (ogtk.ru). (ven.)
  7. Obojanin filial Kurskan kul'turkolledžan kkk46.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[vajehta | vajehtada lähte]



Kurskan agjan lidnad
Dmitrijev | Fatež | Kurčatov | Kursk | L'gov | Obojan' | Ril'sk | Sudž | Ščigri | Železnogorsk