Manaus

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Manaus
 Lidnanznam
Brasão de Manaus.svg
 Flag
Bandeira de Manaus.svg
Valdkund Brazilii
Eläjiden lugu (2019) 2,182,763 ristitud
Pind 11,401,1 km²
Manaus
Pämez' Artur Netu
(viluku 2013—,
Arthur Virgílio Neto)
Telefonkod +55-92-xxxx-xxxx
Aigvö UTC−4


Manaus (mugažo portugalijan kelel, virktas [mɐˈnaws], [mɐˈnawʃ], [maˈnaws]) om millionerlidn da municipalitet Brazilijan pohjoižes-lodehes. Se om Amazonas-štatan administrativine keskuz da sen kaikiš suremb lidn, valdkundan seičemenz' lidn eläjiden lugun mödhe.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vn 1669 24. päiväl redukud kut San-Žoze-du-Riu-Negru-fort (lidnuz, port.: São José do Rio Negro) indejalaižiden manoa-heimon mal. Enamba voz'sadad žilo senno oli civilizacijan üks'jäižeks sareks ümbrištos. Vl 1832 udesnimitihe nügüdläižikš kadonuden sodoiden da assimiläcijan tagut manoa-heimon mödhe. Sai lidnan statusad vl 1848 port.: Cidade da Barra do Rio Negro-nimitusenke, kätihe Manausaks kaikenaigaižikš vn 1856 sügüz'kus.

Vll 1879−1912 lidn sai mail'man tetabut kaučuksäruläžundan tagut, tramvailikund oli olmas. Sid' kaučukan arvod kändihe odvikš, satusekaz aig tuli lophu, ristitišt poleni lujas. Anttihe municipalitetan statusad vl 1939. Toižen mail'man sodan jäl'ghe, konz Japonijan satused sodas Tünel valdmerel ližaduiba kaučukan arvoid, ka lidnan udessündutamine zavodihe kaičenus šingotadud infrastruktural. Vl 1957 valdkundan ohjastuz lahjoiči lidnale joudjan ekonomižen zonan statusad pid'oitelemha sidä, i vitkos, no Manausan ižanduz tegihe vägevaks da äisarakoližeks.

Manausan ižandusen alused oma mecan ümbriradmine, elektronikan pästand (mobiližed telefonad) i kivivoihimii. Lidn om kaiken sur'kulun Amazonasan basseinan torguind-, finansine da tegimištol'ne keskuz. Ekoturizm šingotase lidnan ümbrištos, londuseližen kaučukan i braziližen päkhmen keradandad oma siš tähäsai.

Geografii da klimat[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Amazonasan alangištos, Riu Negru-jogen lanktendanno sihe huralpäi, 92 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Brazilia-pälidnhasai om 1930 km suvipäivnouzmha orhal vai 3414 km avtotedme.

Klimat om mussonižen i ekvatorialižen röunal.

Municipalitet jagase kümneks nimitadud rajonaks. Niišpäi kaikiš suremb om Manaus-rajon 10 937 km² pindanke, no vaiše 24 854 ristitud (2010) elädas sen territorijal.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vl 2010 Brazilijan rahvahanlugemižen mödhe 1 802 014 ristitud elihe lidnas, štatan pol'. Vl 2012 lidnan eläjiden lugu oli 1 861 838 ristitud, lidnaglomeracijan — 2 283 906 ristitud (2,6 mln vl 2019, 11. sija valdkundas).

Eläjiden tobj pala om katolikad, protestantizman äjad jumalankodikundad oma olmas lidnas mugažo.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Erazvuiččen suruden avtobusad oma kundaližeks transportaks. Manausan port sättub i kožub merilaivoiden täht, hot' om pol'tošt tuhad kilometrid Atlantižhe valdmerhesai.

Rahvahidenkeskeine civiline «Manaus — Eduardu Gomeš»-lendimport (MAO, 3,1 mln passažiroid vl 2019, koumanz' valdkundas jüguiden ümbriradmižen mödhe — 117,7 tuh. tonnoid vl 2019) sijadase 14 km pohjoižhe lidnan keskusespäi. Tehtas reisid Brazilijan äjihe lidnoihe, Majamihe, jügureisid Latinižedme Amerikadme, Majamihe i Lüksemburgha.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]


Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]