Aizenštadt

Aizenštadt
Eisenstadt
Lidnanznam;	Flag;
Valdkund	Avstrii
Eläjiden lugu (2021)	14,895 ristitud
Pind	42,88 km²
Pämez'	Tomas Šteiner; (kül'mku 2011—,; Thomas Steiner)
Telefonkod	+43−2682
Aigvö	tal'vel UTC+1,; kezal UTC+2

Aizenštadt (saks.: Eisenstadt [ˈaɪzn̩ʃtat] «raudlidn», bavarijan pagin: Eisnståd, mad'j.: Kismarton) om Avstrijan lidn valdkundan päivnouzmas. Se om Avstrijan Burgenland-federacijanman administrativine keskuz.

Istorii[vajehta | vajehtada tekst]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 1118 kuti latin.: Castrum Ferreum («raudlidnuz»). Om nügüdläiženke nimenke vspäi 1373. Mad'jaran bajarišton Kanižai-rod valdoiči lidnal vspäi 1373 i sauvoi varmitadud lidnust. Aizenštadt sai torguindan oiktusid vl 1388. Lidn oli anastadud turkoil kahtišti heiden tel Venannoks vll 1529 i 1532. Mad'jaran Esterhazi-ruhtinazkodi valdoiči lidnal vspäi 1647. Vl 1648 Pühän Rimalaižen imperijan Ferdinand III-imperator kändi Aizenštadtad joudjaližeks lidnaks, avar lidnansauvomine zavodihe sil aigal. Raudte tuli lidnha vl 1897.

Aizenštadt šingotase kahesal edheotandal enamba mi 200 radajanke i penel biznesal. Gaidnan festival' i 1000 vinan festival' mändas lidnas.

Geografijan andmused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidn sijadase federacijanman pohjoižes, Leitha-mägiden suvipautkil i Vul'k-jogen alangištos (saks.: Wulka), 182 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad Ven-pälidnhasai om 42 km pohjoižhe orhal vai 58 km avtoteidme, Mad'jaranman röunhasai om 12 km suvhe orhal.

Eläjad[vajehta | vajehtada tekst]

Vn 2011 Avstrijan rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 13 101 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'.

Edeline lidnan pamez' oli Andrea Fraunšil' (Andrea Fraunschiel, viluku 2007 — kül'mku 2011, eli vll 1955–2019).

Irdkosketused[vajehta | vajehtada tekst]

Lidnan oficialine sait (eisenstadt.gv.at). (saks.)

Aizenštadt Vikiaitas

	Avstrijan federacijanmad da niiden administrativižed keskused
	Alaavstrii (Sankt Pöl'ten) \| Burgenland (Aizenštadt) \| Forarl'berg (Bregenc) \| Karintii (Klagenfurt) \| Štirii (Grac) \| Zal'cburg (Zal'cburg) \| Tirol' (Insbruk) \| Ven \| Üläavstrii (Linc)