Piter

Vikipedii
Hüpähtada: navigacii, Ecind
Piter
Санкт-Петербург
Piterin flag Piterin znam
Piterin flag Piterin znam
Piter Venäman kart
Keskuz Piter
Pind

- Ühtes
- veden pind (%).

84-nz’

1439 km²
7

Eläjiden lugu

- Kaik
- Sageduz

4-nz’

ümbri 5,131,942[1] mest (2014)
ümbri 3 566,33 mest/km²

Federacijan ümbrik Lodehline
Venäman ekonomine region Lodehline
Gubernator Georgii Sergejevič Poltavčenko
(aigaline radonoigendai)
Käskusenandajan tobmusen pämez' Väčeslav Serafimovič Makarov
Avtokod 78, 98, 178
Aigvöd MSK (UTC+3, kezal UTC+4)

Piter (venäkelel: Санкт-Петербург) om federaližen alištusen lidn Venälaižes Federacijas, Lodehližen federativižen ümbrikon (okrugan) pälidn, Venäman da Leningradan agjan valdkundaližen tobmuden aluskundoiden sijaduztaho. Sur' Petr pani Piterin lidnan alusen vl. 1703. XVIII—XX vozsadoiš Piter oli Venälaižen Imperijan pälidnan.

Lidnan istorižed nimed:

  • Sankt-Piter-Burh/Sankt-Peterburg, 16 (27).5.1703 — 17 (30).8.1914
  • Petrograd, 18 (31).8.1914 — 25.1.1924
  • Leningrad, 26.1.1924 — 5.9.1991
  • Sankt-Peterburg, vodespäi 1991 sügüz'kun 6 päiväspäi.

Oficialižetomad nimed: «Pohjoine pälidn», «Pohjoine Pal'mir», «Pohjoine Venecii», «Lidn Neval», «Kul'turpälidn», «SPb», «Vauktoiden öiden lidn», «Revolücijan kätte (lidn)» (NSTÜ:n aigan) i m. e.

2013 vodel Piterin eläjiden lugu om 5 028 000 eläjäd. Piter om kaikiš pohjoižemb lidn Mas, kudamban eläjiden lugu om enamb 1 mln eläjid. Se om koumanz' lidn Evropas ristituiden lugun mödhe (Moskvan da Londonan jäl'ghe) da ezmäine lidn, kudamb ei ole valdkundan pälidnan. Se om suren lidnaižen aglomeracijan keskuz. Piter sijadase Pohjoižes Evropas, Venälaižen Federacijan lodehpoles, Baltijanmeren Suomen lahten randal, Nevanjogen del'tas.

Piter om Venäman znamasine ekonomine, tedoline da kul'turkeskuz, sur' transportsol'm. Allegron-üläpiguzjonused kävudas Piterin da Hel'sinkin keskes, Sapsan-üläpiguzjonused kävudas Piterin, Moskv da Alauz'lidnan (Alanovgorodan) keskes. Piteriš om kundališt transportad: avtobusid, trolleibusid, tramvajid da maršrutkid. 1955 vodespäi lidnas radab metropoliten.

Piterin Istorine keskuz da ühtenzoittud senke muštpachiden kompleksad oma pandud UNESCO:n Man jäl'gusen nimikirjuteshe; se om kaikiš suremb turistine keskuz Venämas.

2008 vodespäi Piteriš om Venälaižen Federacijan konstitucižen keskuzkundan sijaduz, 1992 vodespäi — RVÜ:n Parlamentoidenkeskeižen assamblejan sijaduz (Tavrine pert'kulu).

Administrativine jagand[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Piter jagase 18 rajonaks:
Piterin administrativine jagand

  1. Admiraltejskii
  2. Vasileostrovskii
  3. Viborgan
  4. Kalininan
  5. Kirovan
  6. Kolpinon
  7. Krasnogvardeiskii
  8. Krasnosel'skii
  9. Kronštadtan

  1. Kurortan
  2. Moskvan
  3. Nevan
  4. Petrogradan
  5. Petrodvorecan
  6. Merenrandaine
  7. Puškinan
  8. Frunzen
  9. Keskuzrajon
Rajonoiden röunoiš sijadase 111 südäilidnalašt municipališt ühtnikad: 81 municipališt okrugad (erasil oma ičeze nimed, erasil — vaiše nomerad), 9 lidnad (Zelenogorsk, Kolpino, Krasnoje Selo, Kronštadt, Lomonosov, Pavlovsk, Petergof, Puškin (lidn), Sestroreck) i 21 žilod.

Galerei[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Homaičendad[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

  1. Venäman kaikenaigaine ristitišt vn 2014 vilukun 1. päivän. — Rosstat (gks.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redigeeri lähteteksti]

Nece kirjutuz Vepsän Vikijas: Питер.