Kanaš

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Kanaš
Канаш (ven. i čuv.)
 Lidnanznam
Герб Канаша 2017.png
 Flag
Flag of Kanash.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2021) 44,438 ristitud
Pind 18,5 km²
Kanaš Канаш (ven. i čuv.)
Pämez' Andrei Konstantinov
(reduku 2015—)
Telefonkod +7−83 533-xx-xxx
Avtokod 21, 121
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Kanaš (čuv.: Канаш «nevondkund», ven.: Кана́ш, tot.: Канаш / Kanaş) om Venäman lidn da lidnümbrik, järed avtote- da raudtesol'm Čuvašijan Tazovaldkundan keskuzpalas. Se om tazovaldkundan koumanz' lidn eläjiden lugun mödhe, mugažo om Kanašan rajonan administrativižeks keskuseks, ei ole rajonan palaks.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunktan aluz om pandud vl 1892 kuti Šihrani-külä (čuv.: Шăхран). Vl 1925 se sai lidnan statusad nügüdläiženke nimenke.

Kanašan tegimišton päsarakod oma transportmašinoiden sauvomine (vagonad i niiden palad, avtobusoiden palad, kormadimed, mecližavedamad jüguavtoiden täht, traktoran jäl'gmašiništ, tesauvondan pened mašinad, henotiž-sortiruindmašiništ i konvejerad), toine mašinansauvomine (leiktimiden pästand, metallan ümbriradmine, henikon tegim), elektrotehnine (Arkto-vilugoitimed-škapad, vspäi 2020), sömtegimišt (leibtegim, sagudkombinat, painatosed), sauvond, sauvondmujuiden, keramikan i hobasižiden kengiden tehmine.

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Pen' Civil'- (čuv.: Кĕçĕн Çа­вал) da Kubn'- (čuv.: Кĕтне, ven.: Кубня) jogidenkeskeižes (Volgan oiged randpol'), 190 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Reljef om vanoikaz. Matkad Čeboksarhasai om 70 km pohjoižhe orhal vai 80 km avtotedme. Lähembaine lidn om Civil'sk 39 km pohjoižhe orhal vai 47 km avtotedme.

Kanaš om lidnümbrikon üks'jäine eländpunkt.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 45 607 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli enamba 56 tuhad eläjid vozil 1992−2000 (56 900 rist. vl 1996).

Rahvahad (2010): čuvašalaižed — 53,0 %, venälaižed — 31,8 %, totarlaižed — 8,7 %, toižed rahvahad — 6,5 %.

Ortodoksižen hristanuskondan viž pühäpertid[1] oma olmas lidnas: ph. Mikulai-čudonsädajan kafedraline päjumalanpert' (1901), koume jumalanpertid i časoun' pühäpäivän školanno.

Professionaližen opendusen aluzkundad: Kanašan transportiž-energetine tehnikum[2], Kanašan sauvondtehnikum[3], Kanašan pedagogine kolledž[4], mugažo Čeboksaran medicinižen kolledžan filial i kahten üläopendusen aluzkundoiden filialad.

Lidnan Administracijan pämez' om Vitalii Mihailov vn 2020 kül'mkuspäi.

Transport[redaktiruida | redaktiruida purde]

Avtobusad da maršruttaksid oma kundaližeks transportaks lidnas.

Kanaš- i Kanaš-2-raudtestancijad sijadasoiš lidnan territorijal.

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Kanašan pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)
  2. Kanašan transportiž-energetižen tehnikuman sait (kantet.ru). (ven.)
  3. Kanašan sauvondtehnikuman sait (pu16kan.ucoz.com). (ven.)
  4. Kanašan pedagogižen kolledžan sait (kanpk.ru). (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čuvašijan Tazovaldkundan lidnad
Alatir' | Civil'sk | Čeboksarad | Jadrin | Kanaš | Kozlovk | Mariinskii Posad | Novočeboksarsk | Šumerl'