Čeboksarad

Vikipedii
Mine navigeerimisribale Mine otsikasti
Čeboksarad
Чебоксары (ven.)
Шупашкар (čuv.)
 Lidnanznam
Coat of Arms of Cheboksary (Chuvashia).svg
 Flag
Flag of Cheboksary.svg
Valdkund Venäma
Eläjiden lugu (2022) 497,920 ristitud
Pind 250,87 km²
Čeboksarad Чебоксары (ven.) Шупашкар (čuv.)
Pämez' Oleg Kortunov
(reduku 2020—)
Telefonkod +7−8352-xxx-xxx
Avtokod 21, 121
Aigvö UTC+3 (MSK+0)


Čeboksarad (ven.: Чебокса́ры, čuv.: Шупашкар) om Venäman lidn, lidnümbrik da port Volg-jogen molembil randoil. Se om Čuvašijan Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn, tazovaldkundan ristitišton kaks' videndest eläb siš.

Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]

Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan Ivan Runo-sodavejan sodamatkan Kazanihe vn 1469 semendkus, no kaivandusiden mödhe lidn om olmas jo 13. voz'sadan lopuspäi. Čeboksarad saiba lidnan statusad vl 1781.

Čeboksarad šingotasoiš mašinansauvomižel (agregatad, tekstilin tömašinad), elektrotehnižel sarakol (elektro- i energomašiništon pästand, ladimed, kabeläd), tekstil'tegimištol (bumagankombinat, pölvhankanghiden fabrik, trikotažfabrik) i sömtegimištol (konditerižed tegesed, makaronad, alkogoližed jomad).

Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]

Lidn sijadase Volg-jogen (Čeboksaran vezivaradim) oiktal korktal randal tobjimalaz, 53..205 m korktusil valdmeren pindan päl. Novočeboksarsk om kaimdailidnaks päivnouzmpoles, vezivaradimen padosein da Čeboksaran GES sijadasoiš siš.

Čeboksarad jagasoiš koumeks rajonaks: Kalininan, Leninan i Moskvan. Sen ližaks, territorialine Volgantagaine-ohjanduz (čuv.: Йăлăм) om jogen hural randal. Lidnanvuiččed Uded Lapsarid- (6955 rist. vl 2010) i Sosnovk- (2242 rist. vl 2010) žilod, muite žilo da külä mülüdas lidnümbrikho Čeboksarad-lidnan ližaks. Čeboksaran rajon ümbärdab lidnümbrikod.

Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]

Vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 447 929 ristitud, lidnümbrikon — 464 208 ristitud. Vl 2017 kaik 489 498 eläjad oli lidnas i 500 052 eläjad kaikes lidnümbrikos. Kaikiš suremb ristitišt lidnan alusenpanendaspäi om nügüd' (vl 2022). Lidnaglomeracijan ristitišt läz 700 tuhad eläjid.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): čuvašalaižed — 58,7 %, venälaižed — 31,5 %, totarlaižed — 1,0 %, ukrainalaižed — 0,5 %, marilaižed — 0,4 %, mordvinalaižed — 0,4 %, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 7,5 %.

Ortodoksižen hristanuskondan koumekümne pühäpertid[1] oma olmas lidnas: Jumalanmaman Tulendan Pühäpertihe kafedraline päjumalanpert' (1600−1657), Jumalanmaman Katken i ph. Tatiana Rimalaižen päjumalanpert' (om letud vll 2001−2006), ph. Sergii Radonežalaižen päjumalanpert' (om sauvomas), Stroican mez'jumalankodi (Eläban Stroican päjumalanpert', kaks' jumalanpertid i kaks' časounäd), Spasan Toižetamižen naižjumalankodi (kaks' jumalanpertid i koume časounäd), 12 tošt jumalanpertid i viž časounäd. Om protestantizman tulendoid. Islaman «Bulgar»-mečet' om avaitud vl 2005. Čuvašan veroližen religijan polenpidajad elädas lidnas mugažo.

Edeline lidnan pämez' om Jevgenii Kadišev (reduku 2017 — reduku 2020).

Galerei[redaktiruida | redaktiruida purde]

Tetabad sündnuded[redaktiruida | redaktiruida purde]

  • Marevna (Marija Vorob'jova-Stebel'skaja, 1892−1984) — oli venälaine pirdai naine.

Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]

  1. Čeboksaran pühäpertid sobory.ru-saital. (ven.)

Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]



Čuvašijan Tazovaldkundan lidnad
Alatir' | Civil'sk | Čeboksarad | Jadrin | Kanaš | Kozlovk | Mariinskii Posad | Novočeboksarsk | Šumerl'


Venälaižen Federacijan subjektoiden pälidnad
Abakan | Alauz'lidn | Anadir' | Arhangel'sk | Astrahan' | Barnaul | Belgorod | Birobidžan | Blagoveščensk | Bränsk | Čeboksarad | Čeläbinsk | Čerkessk | Čit | Elist | Gatčin | Gorno-Altaisk | Groznii | Habarovsk | Hanti-Mansiisk | Irkutsk | Iževsk | Ivanovo | Jakutsk | Jaroslavl' | Jekaterinburg | Joškar-Ol | Kaliningrad | Kalug | Kazan' | Kemerovo | Kirov | Kizil | Kostrom | Krasnodar | Krasnojarsk | Kurgan | Kursk | Lipeck | Magadan | Magas | Mahačkal | Maikop | Moskv | Murmansk | Nal'čik | Nar'jan Mar | Novosibirsk | Omsk | Orel | Orenburg | Penz | Perm' | Petropavlovsk Kamčatkal | Petroskoi | Piter | Pskov | Rostov Donal | Räzan' | Salehard | Samar | Saransk | Saratov | Siktivkar | Simferopol' (de fakto) | Sevastopol' (de fakto) | Smolensk | Stavropol' | Sur' Uz'lidn | Suvisahalinsk | Tambov | Tomsk | Tul | Tver' | Tümen' | Uf | Ulan Ude | Ul'janovsk | Vladikavkaz | Vladimir | Vladivostok | Volgograd | Vologd | Voronež