Petropavlovsk Kamčatkal

Petropavlovsk Kamčatkal
Петропавловск-Камчатский

Lidnanznam	Flag
Valdkund	Venäma
Eläjiden lugu (2020-01-01)	179,586 ristitud
Pind	362,14 km²
Pämez'	Konstantin Brizgin (sulaku 2020—)
Telefonkod	+7−415, +7−4152
Avtokod	41, 82
Aigvö	UTC+12 (MSK+9)

Petropavlovsk Kamčatkal (ven.: Петропавловск-Камчатский) om lidn, lidnümbrik i järed meriport Venäman päivnouzmas. Se om Kamčatkan randan administrativine keskuz da kaikiš suremb lidn.

Istorii

Eländpunktan aluz om pandud vl 1740 kuti Petropavlovskan lidnuz (ven.: Петропавловский острог) jänuziden tal'veks sijaližes lahtes Kamčatkan Kahtenden ekspedicijan laivoiden nimiden mödhe — «Ph. Petr-apostol» i «Ph. Pavel-apostol». Se sai lidnan statusad vl 1812, i vhesai 1849 nimitihe lidnad Petropavlovskan merikar (ven. Петропавловская гавань). Vozil 1849−1924 lidn oli Kamčatkan agjan pälidnaks Petropavlovskan Port-nimenke. Vspäi 1924 udesnimitihe lidnad nügüdläižikš erištamha sidä Kazahstanan Petropavlovskaspäi.

Vn 2007 1. päiväspäi heinkud Koräkan avtonomine ümbrik (nüg. Koräkan ümbrik) da Kamčatkan agj oma ühtenzoittud Kamčatkan randha, i Petropavlovsk Kamčatkal tegihe Venälaižen Federacijan necen uden subjektan pälidnaks.

Geografijan andmused

Lidn sijadase Kamčatkan pol'saren suvipäivnouzmas, seižub Tünen valdmeren Avačin merikaran randal 0..513 m korktusil, 100 m keskmäižel korktusel valdmeren pindan päl. Om ümbärtud vulkanoil, kaks' niišpäi oma aktivižed: Koräkan i Avačin vulkanad. Kaks'kümnendel voz'sadal kaik 13 seičemeballašt manrehkaidust da sen lujemba tegihe lidnan ümbrištos.

Klimat om ven meren mussonine. Kezal om viluid i raibakoid tulleid, no tal'v om pehmed. Heinkun-elokun lämuz om +13 C°, vilukun — −7 C°, voden keskmäine lämuz om +2,8 C°. Paneb sadegid 1177 mm vodes, kaikiš vähemb semendkus-heinkus (53..64 mm kus), kaikiš enamb redukus-kül'mkus (145..172 mm kus).

Lidnümbrik om ümbärtud Jelizovon rajonal. Kümne žilod mülüdas lidnümbrikho Petropavlovskan Kamčatkal ližaks andmusita žiloden ristitištos.

Eläjad

Vl 1931 lidnan ristitišt oli 6 tuhad eläjid, vl 1939 — 35 373 eläjad, vl 1959 — 85 582 eläjad. Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnümbrikon eläjiden lugu oli 179 780 ristitud. Kaikiš suremb ristitišt oli 273 tuhad eläjid vozil 1991 i 1992, se poleni 213 tuhazesai vodele 1995. Ortodoksižen hristanuskondan Kamčatkan ph. Panteleimonan mez'jumalankodi (vspäi 2000), ph. Stroican päjumalanpert', kuz' jumalanpertid i ühesa časounäd oma olmas lidnas, mugažo ph. Terezan katoline tulend om avaitud.

Rahvahad (enamba 0,4% vl 2010): venälaižed — 79,2%, ukrainalaižed — 3,6%, totarlaižed — 0,7%, vaugedvenälaižed — 0,6%, azerbaidžanlaižed — 0,4%, toižed rahvahad — 3,8% (sidä kesken igähižed rahvahad: koräkad 419 rist. vai 0,23%, itel'menad 348 rist. vai 0,19%, kamčadalad 121 rist. vai 0,07%), rahvahuden ozutandata — 11,7%.

Ižanduz

Ižandusen päsarakod oma energetine sarak, kalan da toižiden merenproduktoiden ümbriradmine, turizm šingotase. Pol'saren kaivuztegimišton kompanijoiden päfaterad sijadasoiš lidnas (sadas kuld, hobed, platin, nikel'). Venäman Tün'valdmerižen laivišton päport om Avačin merikaran randoil.

Galerei

• 

  Lidnan administracijan sauvuz (2015)

• 

  Kamčatkan randan ühtenzoittud muzei (2021)

• 

  Pühän Stroican päjumalanpert', vn 2010 nägu

• 

  Muštnik-časoun' vn 1854 Petropavlovskan kaičendan muštoks i velleskaum, vn 2013 nägu

• 

  Kalaport vl 2013

• 

  Kruizlaiv Avačin merikaras vl 2009

• 

  Päine universaline lauk (2015)

• 

  Kamčatkan draman i komedijan teatr (2012)

• 

  «Zvözdnii»-sportkompleks (2012, Tähthakaz)

• 

  Biatlonkompleks stadionanke (2010)

• 

  Lidnan meriport istorižes keskuses vl 2005

Irdkosketused

• Lidnümbrikon Duman oficialine sait (duma.pkgo.ru). (ven.)
• Lidnümbrikon administracijan oficialine sait (pkgo.ru). (ven.)